REDAKCIJA - KOLOFON (EKIPA)

Registracija edicije: Elektronski časopis INSAJDER je vpisan pri Ministrstvu za kulturo z odločbo št. 006-203/01 pod zaporedno številko 36. Mednarodna serijska številka edicije: ISSN 1408-0990. Odgovorni urednik Igor Mekina.

Lavrov v neobjavljenem besedilu za »Politico«: Bruselj kupuje čas za vojno z Rusijo do leta 2030

Lavrov v neobjavljenem besedilu za »Politico«: Bruselj kupuje čas za vojno z Rusijo do leta 2030Besedilo šefa ruske diplomacije o reševanju ukrajinske krize, Evropi in svetovni varnosti je bilo prvotno načrtovano za objavo v evropski izdaji »Politica«, vendar se je uredništvo v zadnjem trenutku odločilo, da ga ne objavi. Vir: X, posnetek zaslona

Nenadna sprememba retorike Evrope, ko gre za pogajanja o Ukrajini, sproža vprašanje, katere cilje želijo evropski voditelji dejansko doseči s svojimi izjavami, je zapisal ruski zunanji minister Sergej Lavrov v avtorskem besedilu »Ukrajina, Evropa in globalna varnost«, objavljenem v reviji »Mednarodno življenje«.

Rusko ministrstvo za zunanje zadeve je poudarilo, da je bilo besedilo Lavrova prvotno načrtovano za objavo v evropski izdaji Politica, vendar se je uredništvo v zadnjem trenutku odločilo, da ga ne objavi.

Šef ruske diplomacije se je ozrl na dejstvo, da so voditelji Velike Britanije, Francije in Nemčije ter Vladimir Zelenski na srečanju v Londonu 7. junija Rusiji predstavili pet zahtev kot pogoje za dosego »pravičnega in trajnega miru« v Ukrajini.

Dodal je, da na podlagi tega sklopa zahtev združena Evropa predlaga dialog z Moskvo.

»Celotna izkušnja pogajanj z Evropo kot delom 'kolektivnega Zahoda' v zadnjih več kot dvajsetih letih priča le o enem: pogajanja z Rusijo predstavljajo varljivo in zavajajočo taktiko, diplomatsko krinko za geopolitično širitev Zahoda in njegovih institucij, predvsem Nata in Evropske unije, proti vzhodu Stare celine – v smeri ruskih meja,« je poudaril Lavrov.

Poudaril je, da je nemogoče zanikati prispevek Evrope k podžiganju ukrajinske krize.

»Evropejci so skupaj z Američani leta 2004 navdihnili 'oranžno revolucijo' v Kijevu. Z namenom ustvariti protirusko mostišče v Ukrajini so leta v velikem obsegu kupovali politike in celotne politične stranke, prepisovali zgodovino in izobraževalne programe, negovali in spodbujali ukrajinski nacionalizem ter storili vse, da bi Ukrajino oddaljili od Rusije,« je pojasnil ruski zunanji minister.

Spomnil je, da je Evropska unija leta 2013 zavrnila ruski predlog za iskanje kompromisne rešitve v zvezi s pridružitvenim sporazumom, katerega podpis je Bruselj zahteval od Viktorja Janukoviča, takratnega predsednika Ukrajine. Lavrov je poudaril, da je bilo Ukrajini ponujeno popolno odprtje njenega trga brez obljube o vzajemnosti, čeprav bi bilo to nezdružljivo z nadaljnjim sodelovanjem Kijeva v območju proste trgovine Skupnosti neodvisnih držav.

Šef ruske diplomacije je dodal, da so Evropejci po Janukovičevi zahtevi za odlog podpisa sporazuma izzvali ulične nemire in nato februarja 2014 državni udar v Kijevu.

»Po tem so se Nemčija, Francija in Poljska obnašale enako zahrbtno. Čeprav so zagotovile izvajanje sporazuma med opozicijo in Janukovičem, so si 'umile roke' takoj, ko je ta opozicija, ki je bila pod njihovim nadzorom, prevzela oblast, z razlago, da lahko demokracija, domnevno, včasih sprejme nepričakovan obrat,« je dejal.

Lavrov je dodal, da so Evropejci nato začeli podpirati nove oblasti, in ko so 2. maja 2014 v Odesi sežgali na desetine nedolžnih podpornikov zbliževanja z Rusijo, iz Evrope ni prišla niti ena sama beseda obsodbe.

»Kot garanta Minskih sporazumov iz leta 2015 sta Francija in Nemčija de facto spodbujali ukrajinski režim k sabotiranju njegovih zavez. Kot sta Angela Merkel in Francois Hollande priznala šele po začetku specialne vojaške operacije, Kijev sploh ni načrtoval izvajanja Minskih sporazumov, ki jih je soglasno odobril Varnostni svet ZN. Cilj je bil le pridobiti čas za 'krepitev moči' oboroženih sil Ukrajine in njihovo oskrbo z zahodnim orožjem,« je opozoril ruski zunanji minister.

Dodal je, da si je Rusija s svoje strani po svojih najboljših močeh prizadevala premagati varnostno krizo v Evropi z diplomacijo. Vendar pa sta Združene države Amerike in NATO januarja 2022 zavrnili ruski predlog za sklenitev pravno zavezujočih sporazumov o vzajemnih varnostnih jamstvih, evropske članice zavezništva pa so pri tem aktivno sodelovale.

»Po začetku specialne vojaške operacije je združena Evropa podprla smer (tedanjega) britanskega premierja, katerega cilj je bil sabotaža istanbulska pogajanja med Rusijo in Ukrajino. Poziv Borisa Johnsona Kijevu, naj 'nič ne podpiše in se samo še naprej vojskuje', je za dolgo časa zaprl možnost za pravo diplomacijo,« se je spominjal Lavrov.

Postavlja se vprašanje: zakaj so evropski voditelji nenadoma »obrnili ploščo« in začeli govoriti o pogajanjih in kaj pravzaprav želijo doseči s svojimi izjavami.

Opozoril je na nedavne izjave šefice evropske diplomacije Kaje Kallas, ki je trdila, da je dialog z Rusijo potreben, da bi se Moskvi posredovali pogoji Evrope, ki vključujejo plačilo »odškodnine« Ukrajini, umik ruskih čet iz Pridnestrja in Zakavkazja, razveljavitev zakona o »tujih agentih« in določitev največjega števila oboroženih sil Ruske federacije.

»(Kallasova) meni, da je 'nemogoče doseči pravičen in trajen mir, ne da bi Rusijo klicali na odgovornost',« je dodal Lavrov in poudaril, da je predstavnica Evropske unije 19. maja letos med zasedanjem Varnostnega sveta ZN poudarila, da »vojaška podpora Ukrajini ni v nasprotju s prizadevanjem za mir, temveč je predpogoj za vestna pogajanja.«

Lavrov je poudaril, da namerava Evropa pogajanja z Rusijo voditi vzporedno z nadaljevanjem pravne agresije, ki se izvaja prek Sveta Evrope. Znotraj te nekoč spoštovane organizacije se oblikujejo strukture »za pozivanje Rusije k odgovornosti«: »register škode«, »komisija za odškodninske zahtevke« in »posebno sodišče«.

»Evropska unija je dala 'zeleno luč' za zadrževanje trgovskih ladij na odprtem morju. Več takšnih incidentov se je že zgodilo v Baltskem morju in Atlantskem oceanu. Hkrati Zahod zatiska oči pred terorističnimi diverzijami oboroženih sil Ukrajine v Črnem in Sredozemskem morju,« je poudaril.

Opozoril je na nedavne izjave šefice evropske diplomacije Kaje Kallas, ki je trdila, da je dialog z Rusijo potreben, da bi se Moskvi posredovali pogoji Evrope, ki vključujejo plačilo »odškodnine« Ukrajini, umik ruskih čet iz Pridnestrja in Zakavkazja, razveljavitev zakona o »tujih agentih« in določitev največjega števila oboroženih sil Ruske federacije.

Zato, je pojasnil Lavrov, pravi cilj evropskih voditeljev ni pogajanje z Rusijo, temveč rešitev režima Vladimirja Zelenskega in njegova ohranitev kot mostišča za nadaljevanje boja proti Rusiji.

»V ta namen si evropske prestolnice prizadevajo čim prej zagotoviti premirje, da bi preprečile propad oboroženih sil Ukrajine na fronti. Namen je 'zamrzniti' konflikt, ne da bi odstranili njegove prvotne vzroke, nato pa v Ukrajino takoj poslati vojaške kontingente britansko-francoske 'koalicije voljnih',« je poudaril.

Dodal je, da je splošno znano, da so evropske elite vložile svoj politični kapital v spopad z Rusijo, porabile so stotine milijard dolarjev za podporo kijevskemu režimu in povečanje vojaških proračunov držav Evropske unije in Nata.

Kot je poudaril, v Evropi načrtujejo, da bodo do leta 2030 dosegli polno bojno pripravljenost za morebiten spopad z Rusijo.

»Do takrat želijo na različne načine pridobiti čas. Kot je aprila letos cinično izjavil načelnik generalštaba Belgije: 'Imamo še nekaj let zahvaljujoč krvi Ukrajincev, ki nam kupujejo ta čas,'« je spomnil Lavrov.

Opozoril je, da združena Evropa še vedno fantazira o širitvi, namerava v svojo vplivno sfero vključiti Ukrajino in Moldavijo ter postopoma v svojo orbito vleče tudi Armenijo.

»NATO se je razširil na vzhod in pogoltnil Finsko in Švedsko. Ukrajina velja za 'udarno pest' prihodnjih evropskih oboroženih sil, avtonomnih od ZDA in Nata,« je dejal.

Ko je govoril o tveganjih za globalno varnost, je Lavrov poudaril, da ta situacija prinaša resna tveganja, saj bi se lahko neposreden spopad med Natom in Rusijo hitro spremenil v izmenjavo jedrskih napadov s katastrofalnimi posledicami.

»Pod sloganom 'strateške avtonomije' se v Evropi intenzivno krepijo vojaški potenciali, tudi na jedrskem področju. Nameni Pariza, da bi zagotovil 'jedrski dežnik' za več držav Evropske unije in Nata, vzbujajo globoko zaskrbljenost. Vendar to zagotovo ne bo prispevalo h krepitvi varnosti same Francije niti držav, ki bi prejele takšno 'pomoč',« je poudaril vodja ruske diplomacije.

Hkrati je dodal, da evropski politični in vojaški uradniki Rusiji pripisujejo agresivne načrte, ki naj ne bi bili omejeni le na Ukrajino.

»Ruski predsednik je večkrat izjavil, da so takšne trditve nesmisel, provokacija in dezinformacija, katerih cilj je izluščiti dodatna proračunska sredstva za boj proti Rusiji. In to zagotovo ni vzdušje, v katerem je mogoče voditi vsebinska pogajanja o katerem koli vprašanju,« je dejal Lavrov.

Glede pogajanj je šef ruske diplomacije opozoril, da Rusija, kot je ruski predsednik Vladimir Putin ponovno poudaril na Mednarodnem gospodarskem forumu v Sankt Peterburgu, ne zavrača stikov z nikomer.

»Vendar pa Evropo dojemamo kot stran, ki je zainteresirana za poraz Rusije v tem konfliktu, in Evropejci se sami odkrito predstavljajo kot taki. Posledično dialoga z Evropo ni mogoče graditi, kot da bi bila nepristranski zunanji opazovalec,« je pojasnil.

Poudaril je, da bi Rusija raje dosegla cilje specialne vojaške operacije po diplomatski poti, za to pa je potrebno, da se zanesljivo zagotovi varnost Rusije na njenih zahodnih mejah, pa tudi čast in dostojanstvo ruskih državljanov in rojakov, vključno z njihovo pravico do maternega ruskega jezika in pravoslavne vere.

»O nadaljevanju zahodne vojaško-politične in gospodarske širitve ne more biti govora, ker je to v nasprotju s temeljnimi načeli večpolarnega sveta,« je poudaril Lavrov.

Sporočil je, da morajo evropski voditelji razumeti, da je bil regionalni varnostni model, ki se je v Evropi gradil desetletja, začenši s sprejetjem Helsinške sklepne listine leta 1975, uničen z njihovimi lastnimi rokami in da se k njemu ne bo več mogoče vrniti.

»Zdaj se je treba premakniti k vzpostavitvi pankontinentalne varnostne arhitekture, odprte za vse evrazijske države, ki bo odražala večpolarne realnosti današnjega časa. Načelo enake in nedeljive varnosti, ki je bilo poteptano v okviru evroatlantskih struktur, je mogoče uresničiti v okviru nove evrazijske varnostne arhitekture. Ko bodo izpolnjeni pogoji za to, se bo temu velikemu delu lahko pridružila tudi Evropa,« je poudaril.

Lavrov je poudaril, da je za bistveni dialog najpomembneje obnoviti zaupanje, ki so ga v obdobju po hladni vojni poškodovala protiruska dejanja Zahoda in Evrope, ki je njegov sestavni del.

»Zaupanje je mogoče obnoviti le s praktičnimi koraki, ki bodo pokazali iskreno zavračanje uporabe diplomacije kot krinke za uresničevanje ekspanzionističnih načrtov. Zaupanja ni mogoče obnoviti, niti dialoga ni mogoče ponovno vzpostaviti z ultimati, kot je bil Rusiji postavljen v Londonu 7. junija,« je dejal šef ruske diplomacije.

Na koncu je poudaril, da je indikativno, da so veleposlaniki Velike Britanije, Francije in Nemčije med srečanjem na ministrstvu za zunanje zadeve Rusije 11. junija kategorično potrdili londonski ultimat, ki so ga sami vztrajno zahtevali.

»To je bil edini cilj njihovega obiska ruskega zunanjepolitičnega ministrstva,« je zaključil šef ruske diplomacije.

Naše delo na Insajder.com z donacijami omogočate bralci.

Delite članek