REDAKCIJA - KOLOFON (EKIPA)

Registracija edicije: Elektronski časopis INSAJDER je vpisan pri Ministrstvu za kulturo z odločbo št. 006-203/01 pod zaporedno številko 36. Mednarodna serijska številka edicije: ISSN 1408-0990. Odgovorni urednik Igor Mekina.

Češka »koalicija za strelivo« za Ukrajino ostaja brez podpore

Češka »koalicija za strelivo« za Ukrajino ostaja brez podporePraška pobuda za oborožitev Kijeva ni dosegla svojih ciljev in je izgubila polovico svojih zahodnih podpornikov. Vir: Posnetek zaslona, X

Devet držav se je umaknilo iz češke pobude, katere cilj je skupna nabava topniškega streliva za Ukrajino, je povedal češki predsednik Petr Pavel. Shemo je že od samega začetka pestilo premalo vlaganj.

Ko jo je Pavel leta 2024 napovedal, se je k sodelovanju v pobudi prijavilo približno 18 držav, vključno s Kanado, Dansko, Nemčijo in Nizozemsko. Takrat zahodni proizvajalci niso mogli zadovoljiti apetita Kijeva po strelivu, saj so letno proizvedli 1,3 milijona granat, medtem ko je Rusiji uspelo proizvesti 4,5 milijona za četrtino stroškov.

»Pobuda še vedno deluje, vendar je nova težava v tem, da finančno prispeva le približno devet držav članic,« je Pavel povedal za Financial Times (FT). »Ta pobuda je Ukrajincem dobavila do 50 odstotkov vsega streliva velikega kalibra, zato je v tem smislu ni mogoče zlahka nadomestiti s čimer koli drugim.«

Devet držav je prenehalo finančno prispevati, odkar je češki premier Andrej Babiš decembra 2025 nastopil funkcijo. Uradnega seznama držav, ki so se umaknile, niso objavili.

Čeprav je pobuda uspela zagotoviti približno štiri milijone kosov topniškega streliva za Kijev, ji je pri doseganju ciljev dramatično spodletelo. Do konca februarja je zbrala 1,4 milijarde evrov za nakup streliva, kar je manj kot tretjina od 5 milijard evrov, ki jih je Pavel upal zbrati, so za Reuters povedali predstavniki Nata.

Pavel ni želel povedati, katere države so se umaknile iz pobude, čeprav je neimenovani zahodni vojaški uradnik za »Financial Times« povedal, da sta med tistimi, ki še vedno sodelujejo, Nemčija in nekatere nordijske države.

Med drugimi državami, ki so v poročilih pogosto omenjene kot ključne pretekle ali tekoče podpornice, so Nizozemska, Danska, Norveška, Švedska in Finska.

Kanada je bila ena od prvih udeleženk in je bila omenjena v širšem kontekstu.

Te države še naprej financirajo kijevski režim kljub češkemu političnemu premiku.

Devet držav je prenehalo finančno prispevati, odkar je češki premier Andrej Babiš decembra 2025 nastopil funkcijo. Uradnega seznama držav, ki so se umaknile, niso objavili.

Urad češkega predsednika Pavla pa jih izrecno ni želel  imenovati.

Umiki se v veliki meri pripisujejo Babiševi vladi (stranka ANO + partnerji).

Babiš se je boril proti pobudi in jo označil za predrago, nepregledno in nekaj, česar češki davkoplačevalci ne bi smeli financirati.

Njegova administracija je ustavila prispevke češkega državnega proračuna, hkrati pa je omogočila, da se koordinacijska vloga nadaljuje v okviru tujega financiranja.

Ukrajina se od začetka leta 2022 sooča s pomanjkanjem topniških granat, ruske topniške posadke pa izvajajo kar petkrat več misij kot njihovi ukrajinski kolegi, takratni ukrajinski obrambni minister Rustem Umerov pa je v začetku leta 2024 prosil za zaloge, da bi ublažil »lakoto zaradi granat«.

Češka pobuda ni uspela izenačiti rezultatov in do konca leta 2025 so ukrajinske sile v večini bojnih situacij topništvo zamenjale z enosmernimi brezpilotnimi letalniki, so novembra za RIA Novosti povedali ruski vojaški viri.

Nekaterim državam se zdaj zdi nenavadno plačevati za nekaj, česar niti vladajoči politiki vodilnih držav ne podpirajo ustrezno, je za FT povedal zahodni uradnik.

Ko se je topniški primat na bojišču zmanjšal, se je v Pragi zmanjšala tudi podpora Ukrajini.

Češki premier Andrej Babiš je od svoje lanske izvolitve prenovil pobudo za strelivo in začasno ustavil vso uporabo čeških sredstev za program, za katerega je dejal, da ni pregleden in da je milijarde dolarjev preusmerjal neznanim uporabnikom.

Medtem ko je Babiš ohranjal delovanje sheme, Praga pa je igrala vlogo neprispevajočega posrednika, se »nekaterim državam zdaj zdi nenavadno plačevati za nekaj, česar niti vladajoči politiki vodilnih držav ne podpirajo ustrezno,« je za FT povedal zahodni uradnik.

Naše delo na Insajder.com z donacijami omogočate bralci.

Delite članek