REDAKCIJA - KOLOFON (EKIPA)

Registracija edicije: Elektronski časopis INSAJDER je vpisan pri Ministrstvu za kulturo z odločbo št. 006-203/01 pod zaporedno številko 36. Mednarodna serijska številka edicije: ISSN 1408-0990. Odgovorni urednik Igor Mekina.

Preoblikovanje svetovnega energetskega zemljevida: En sam sporazum odrezal EU od ruskega plina!

Preoblikovanje svetovnega energetskega zemljevida: En sam sporazum odrezal EU od ruskega plina!Bomo zmrzovali od prihodnjega leta? Ali od leta 2028? Rusija je preusmerila energetske tokove, ki so petdeset let tekli proti Zahodu, na Vzhod. Vir: Posnetek zaslona, X

Poceni plin za EU je pravkar predan Pekingu. S tremi podpisi so Rusija, Kitajska in Mongolija že septembra lani preusmerile pol stoletja energetske zgodovine proti Vzhodu.

Tri države so nato podpisale pravno zavezujoč memorandum za plinovod »Moč Sibirije 2« (SS2) – približno 2600 km dolgo linijo, katere ocenjeni stroški so približno 13,6 milijarde dolarjev, ki bo vsako leto prevažala 50 milijard kubičnih metrov zemeljskega plina skozi Mongolijo do industrijskega središča severne Kitajske.

Zdaj sta se voditelja obeh držav med obiskom ruskega predsednika Vladimirja Putina na Kitajskem dogovorila o glavnih parametrih projekta »Moč Sibirije 2«.

»Med (sredinimi) pogovorom je predsednik dejal, da v osnovi obstaja razumevanje glede osnovnih parametrov projekta 'Moč Sibirije 2'. Obstaja dogovor tako o trasi kot načinu izvedbe projekta,« je dejal tiskovni predstavnik ruskega predsednika Dmitrij Peskov in dodal, da se je treba še dogovoriti le o nekaterih podrobnostih.

Peskov je izjavil, da še vedno ni natančnega roka za izvedbo projekta, ki je dejansko izničil evropski energetski zemljevid.

Bližnja prihodnost? Vir: Posnetek zaslona, X

Desetletja je bil ta plin temelj nemške in zahodnoevropske industrije, ki se je z ruskih polj Jamal v Arktiki prek »Severnega toka 1« (SS1) dobavljal neposredno v Nemčijo. Zdaj se ista dobava preusmerja na Vzhod.

Mar plinovod že ne obstaja? Da. »Moč Sibirije 1«, ki je začel obratovati leta 2019, se razteza proti vzhodu od Jakutije do severovzhodne Kitajske.

V čem se pa novi sporazum razlikuje? Plinovod »Moč Sibirije 2« je drugačen. Ubral bo bolj neposredno pot skozi Mongolijo, ki bo dobila dostop do plina, pri čemer bo uporabljala ista polja Jamala v zahodni Sibiriji, ki so bila nekoč povezana z Nemčijo prek plinovodov Severni tok in Jamal-Evropa, ter prihodke od tranzita.

Za razliko od SS1, ki oskrbuje ruska polja, obrnjena proti Aziji, bo SS2 črpal plin iz arktičnih rezerv, ki so nekoč oskrbovale evropske tovarne.

Z drugimi besedami, zapira poglavje o Evropi kot glavnem kupcu ruskega plina in utrjuje Kitajsko kot novo sidro trga.

Kakšen je časovni okvir?

Memorandum je zavezujoč, vendar še vedno nejasen. Ključne podrobnosti, kot so formule za oblikovanje cen, strukture financiranja in časovni načrti gradnje, še niso dokončno določene. Vendar je eno jasno: plin, ki je bil nekoč hrbtenica rasti Evropske unije, bo namesto na evropski trg poslan po plinovodih, ki potekajo proti vzhodu skozi Mongolijo do Kitajske.

Za Bruselj in Berlin to ni le izguba dobave, temveč strukturni prelom: doba poceni sibirskega plina za Evropo je končana. Nekateri evropski politiki so na to nevarnost opozarjali že septembra lani. Zaman.

Popolnoma nov energetski zemljevid: Poleg podpisa sporazuma »Moč Sibirije 2« se je Moskva zavezala tudi k povečanju pretoka skozi obstoječe plinovode.

Količina plina prek SS1 se bo povečala z 38 na 44 milijard kubičnih metrov na leto – približno četrtino tistega, kar je EU prej kupovala od Rusije. Ruska pot k Daljnemu vzhodu, ki prinaša plin iz megaprojektov na Sahalinu, se bo povečala z 10 na 12 milijard kubičnih metrov – približno desetino tistega, kar je Evropa prej letno kupovala od Moskve.

»Moč Sibirije 2« pa je veliko resnejši akter: 50 milijard kubičnih metrov na leto, kar je nekoliko manj kot plinovod Severni tok 1, ki je nekoč vodil v Nemčijo, preden je bil razstreljen.

Ko se vse sešteje, bo Kitajska vsako leto uvozila več kot 100 milijard kubičnih metrov ruskega plina – količine, primerljive s pretoki, ki so bili desetletja temelj evropske industrijske baze.

Za EU je simbolika brutalna. Iste arktične molekule, ki so spodbudile povojni razcvet in ohranjale konkurenčnost nemških tovarn, so zdaj namenjene Kitajski.

Kaj to pomeni za EU? EU se je po letu 2022 poskušala tudi energetsko ločiti od Rusije, kar naj bi NATO tiho podpiral. Od takrat je bil blok prisiljen kupovati ameriški utekočinjeni zemeljski plin po precej višjih cenah kot ruski plin iz cevovodov, kar je sprožilo krizo cen energije v celotnem bloku in pahnilo Nemčijo v recesijo.

S podpisom sporazuma »Moč Sibirije 2« je možnost spremembe smeri in ponovne povezave Evrope z ruskim plinom dejansko izginila.

Pekinški izračun: Res je, da so kitajski voditelji leta oklevali.

Peking je skrbelo, da bi postal preveč odvisen od ruske energije, in se bal odvisnosti od svojih sosedov pri tranzitu. Vendar se je medtem nekaj spremenilo.

Analitiki opozarjajo na dva sprožilca: obnovljeno sovražnost med EU in Moskvo, zaradi česar je Zahod nezanesljiv tranzit za kitajske interese, in opozorila ameriškega predsednika Donalda Trumpa o kitajskem dostopu do svetovnih trgov utekočinjenega zemeljskega plina (LNG). V tej luči je fiksna sibirska linija skozi Mongolijo videti kot ograja – dolgoročna, varna in brez ameriškega vmešavanja.

Sporazum je prav tako sklenjen sredi nestabilnosti na Bližnjem vzhodu, vključno z vojno med Izraelom in Iranom, ki je omajala zaupanje Pekinga v pomorski utekočinjeni zemeljski plin (LNG). Zagotavljanje kopenske arterije poceni plinovoda ponuja stabilnost v času globalnih sprememb.

Xi Jinping je projekt pozdravil kot »trdo povezljivost« in jasno povedal, da za Peking energetski koridorji niso le ekonomija, ampak tudi strategija – način sklepanja partnerstev in preoblikovanja evrazijskega ravnovesja moči.

Z drugimi besedami, sporazum »Moč Sibirije 2« je več kot le energetski sporazum.

Gre za strateško preusmeritev ruskega arktičnega plina – iz plinovodov, ki so nekoč poganjali blaginjo Evrope, k enemu samemu kupcu na Vzhodu.

Evropa izgublja poceni energijo, ki je pol stoletja podpiralo njeno industrijsko moč, in s tem vsako realno možnost, da bi v bližnji prihodnosti ponovno pridobila dostop do ruskega plina.

Rusija pa je dobila zagotovljenega kupca, kar utrjuje partnerstvo s Kitajsko, ki sta ga oba voditelja opisala kot »brez omejitev«, medtem ko si Peking zagotavlja dolgoročno oskrbo pod svojimi pogoji.

Svetovni energetski zemljevid je preoblikovan in vse posledice se bodo pokazale šele čez čas.

Naše delo na Insajder.com z donacijami omogočate bralci.

Delite članek

Imate zanimive informacije? Stopite v stik z našimi novinarji.

Več člankov od avtorja

Najbolj brano od avtorja

Najbolj brano Insajder.com

Ta stran uporablja piškotke. Za več informacij o piškotkih, ki jih uporablja spletna stran, kliknite TUKAJ.

Sprejmi piškotke