REDAKCIJA - KOLOFON (EKIPA)

Registracija edicije: Elektronski časopis INSAJDER je vpisan pri Ministrstvu za kulturo z odločbo št. 006-203/01 pod zaporedno številko 36. Mednarodna serijska številka edicije: ISSN 1408-0990. Odgovorni urednik Igor Mekina.

Da, morda, ne: Bo Evropska unija pomagala Trumpu odpreti Hormuško ožino?

Da, morda, ne: Bo Evropska unija pomagala Trumpu odpreti Hormuško ožino?Španija, Italija in Grčija ne želijo sodelovati v operacijah v Hormuški ožini, Nemčija pa tudi opominja, da je »Washington že na samem začetku konflikta izrecno dejal, da evropska pomoč ni niti potrebna niti zaželena.« Vir: Posnetek zaslona, X

Zunanji ministri Evropske unije »nimajo apetita« za širitev pomorske misije EU na Bližnji vzhod in v Hormuško ožino – za zdaj, je v Bruslju po srečanju šefov diplomacij držav članic dejala visoka predstavnica EU za zunanje zadeve Kaja Kallas.

»V naših razpravah je bila jasna želja po okrepitvi te operacije, vendar v tem trenutku ni bilo apetita po spremembi mandata operacije,« je dejala Kallasova.

Prej je več ameriških zaveznikov v ponedeljek dejalo, da nimajo neposrednih načrtov za pošiljanje ladij za deblokiranje Hormuške ožine, in zavrnilo zahtevo ameriškega predsednika Donalda Trumpa za vojaško podporo za ponovno odprtje te ključne plovne poti.

Trump je pozval države, naj pomagajo zavarovati ožino, potem ko se je Iran na ameriško-izraelske napade odzval z uporabo brezpilotnih letal, raket in min, s čimer je kanal dejansko zaprl za tankerje, ki običajno prevažajo petino svetovne nafte in utekočinjenega zemeljskega plina.

Ker je Hormuška ožina večinoma zaprta od napada Združenih držav Amerike in Izraela na Iran 28. februarja, nekateri evropski uradniki razmišljajo o tem, ali bi lahko bila misija EU del prizadevanj za ponovno vzpostavitev svobode plovbe v Perzijskem zalivu.

Sposobnost Irana, da ustavi promet skozi ožino, ključno pot za petino svetovne nafte in utekočinjenega zemeljskega plina, je postala velika grožnja svetovnemu gospodarstvu.

»To ni naša vojna, mi je nismo začeli,« je dejal tiskovni predstavnik nemške vlade Stefan Cornelius in vztrajal, da konflikt nima nobene zveze z Natom in da Nemčija nima namena, da bi se vanj vpletla.

Tiskovni predstavnik nemške vlade je dodal, da se »niti Združene države Amerike niti Izrael z njimi nista posvetovala pred začetkom vojne«.

Spomnil je, da je »Washington že na samem začetku konflikta izrecno dejal, da evropska pomoč ni niti potrebna niti zaželena«.

Španija je dejala, da ne bo storila ničesar, kar bi lahko konflikt še bolj zaostrilo, medtem ko je italijanski podpredsednik vlade Matteo Salvini dejal, da bi pošiljanje vojaških ladij na vojno območje pomenilo vstop v vojno.

»Italija ni v vojni z nikomer in pošiljanje vojaških ladij na vojno območje bi pomenilo vstop v vojno,« je Salvini povedal novinarjem v Milanu.

Države Nata, od katerih so bile nekatere v zadnjih mesecih tarča ostrih kritik Trumpa, sicer pazijo, da ne bi razjezile Bele hiše. Nekatere (Danska!?) so celo nakazale pripravljenost pomagati Trumpu pri iskanju rešitve, čeprav načrti trenutno niso jasni.

Šefica evropske diplomacije Kaja Kallas je v ponedeljek dejala, da se EU pogovarja z Združenimi narodi o možnosti uvedbe modela, podobnega sporazumu, ki je dovoljeval izvoz ukrajinskega žita med konfliktom z Rusijo.

Vir: Posnetek zaslona, X

»EU razmišlja tudi o tem, ali bi lahko spremenila mandat svoje pomorske misije na Bližnjem vzhodu, operacije Aspides, ki trenutno ščiti ladje v Rdečem morju pred napadi jemenskih upornikov Hutijev, da bi vključevala Hormuško ožino,« je dejala Kallasova.

Vendar pa je tiskovni predstavnik grške vlade Pavlos Marinakis dejal, da bo Grčija, ki vodi misijo »Aspides«, svojo udeležbo omejila na Rdeče morje.

Britanski premier Keir Starmer, čigar zadržanost pri podpori začetnih ameriških napadov na Iran je naletela na besne kritike Trumpa, je dejal, da bo Velika Britanija sodelovala z zavezniki pri skupnem načrtu za zagotovitev svobode plovbe skozi ožino. Vendar je opozoril, da to ne bo lahko, in ponovil, da se Velika Britanija ne bo vpletala v širšo vojno. Izjavil je tudi, da ima njegova država avtonomne sisteme za odkrivanje min, ki bi jih lahko uporabili.

Danska, tradicionalno ena najbolj zvestih zaveznic Nata, a tudi država, ki se je s Trumpom spopadla zaradi njegovih zahtev glede Grenlandije, je dejala, da bi morala EU razmisliti o pomoči Trumpu pri ponovnem odprtju ožine, tudi če se ne strinja z vojno.

»Tudi če nam ni všeč, kar se dogaja, se mi zdi modro ostati odprt za možnost, da Evropa na nek način prispeva, vendar s ciljem deeskalacije,« je dejal danski zunanji minister Lars Loke Rasmussen.

Nizozemski zunanji minister Tom Berendsen je dejal, da bo v primeru odločitve Nata o začetku misije v Perzijskem zalivu potreben čas za opredelitev okvira.

»To so težke odločitve in vsak ukrep mora biti izvedljiv in učinkovit. Trenutno še ni nobene odločitve,« je v ponedeljek v Bruslju dejal Berendsen.

Naše delo na Insajder.com z donacijami omogočate bralci.

Delite članek

Imate zanimive informacije? Stopite v stik z našimi novinarji.

Več člankov od avtorja

Najbolj brano od avtorja

Najbolj brano Insajder.com

Ta stran uporablja piškotke. Za več informacij o piškotkih, ki jih uporablja spletna stran, kliknite TUKAJ.

Sprejmi piškotke