Kitajska s pomočjo umetne inteligence oblikuje cvetoče »pametno gospodarstvo«

Ker se umetna inteligenca (AI) hitro seli iz laboratorijev v tovarne, bolnišnice in dobavne verige, kjer rešuje probleme, so kitajski oblikovalci politik postavili visoke cilje in predvidevajo vzpon »pametne ekonomije«.

Na letošnjih »dveh sejah« najvišjega zakonodajnega organa in najvišjega političnega svetovalnega organa Kitajske je poročilo o delu vlade, ki je bilo prejšnji teden predloženo nacionalnemu zakonodajnemu organu v razpravo, prvič pozvalo k ustvarjanju novih oblik »pametnega gospodarstva«.

Analitiki opažajo, da je Kitajska posredovala širše sporočilo: umetna inteligenca ni več le orodje za izboljšanje učinkovitosti, ampak je postala gonilna sila, ki uvaja novo fazo gospodarskega razvoja.

Od »AI plus« do »pametnega gospodarstva«

Ta formulacija v ključnem dokumentu označuje napredek v političnem razmišljanju.

V letu 2024 je vladno delovno poročilo prvič predstavilo pobudo »AI Plus«, medtem ko je poročilo za leto 2025 zagovarjalo njeno nadaljnje izvajanje. Letos je pobuda napredovala še dlje in umetno inteligenco opredelila kot gonilo širše gospodarske preobrazbe.

Zhou Li'an, član 14. nacionalnega odbora Kitajske ljudske politične posvetovalne konference in profesor na Guanghua School of Management Univerze v Pekingu, je dejal, da izraz »pametno gospodarstvo« odraža globoko spremembo v tem, kako se umetna inteligenca umešča v politično razmišljanje.

»Ideja pametnega gospodarstva nakazuje, da umetna inteligenca sama postaja vse bolj temeljni element gospodarskega sistema, ki oblikuje način dodeljevanja virov, organizacijo industrije in izvajanje storitev,« je poudaril.

V praktičnem smislu letošnje poročilo opisuje, kako bi se ta prehod lahko odvijal. Poziva k hitrejši uporabi inteligentnih terminalov nove generacije in AI-agentov, k široki komercialni uporabi AI v ključnih sektorjih in področjih ter k razvoju novih oblik in modelov poslovanja, ki temeljijo na AI.

Poudarja tudi krepitev odprtokodnih ekosistemov umetne inteligence, širitev javnih storitev v oblaku, izboljšanje nacionalnega usklajevanja računalniške moči in gradnjo hipervelikih inteligentnih računalniških grozdov. P

Poudarjena je tudi nova infrastruktura, kot je satelitski internet in nadgrajena pobuda 5G Plus Industrial Internet Initiative.

Vsi ti ukrepi skupaj kažejo, da kitajska strategija na področju umetne inteligence vstopa v bolj celovito fazo. Namesto da bi se osredotočali predvsem na tehnološke preboje, oblikovalci politik zdaj poudarjajo integracijo umetne inteligence v realno gospodarstvo – od proizvodnje in kmetijstva do javnih storitev in potrošniških trgov.

Ta širša usmeritev je poudarjena v osnutku 15. petletnega načrta (2026–2030), ki poziva k napredku na področjih, kot so multimodalni sistemi, agenti umetne inteligence, utelešena umetna inteligenca in inteligenca rojev.

Za temi politikami stoji jasna ekonomska logika. »Pametno gospodarstvo« lahko razumemo kot naslednjo stopnjo v razvoju digitalnega gospodarstva. Medtem ko se digitalizacija osredotoča na vzpostavljanje omrežij, platform in pretoka podatkov, umetna inteligenca uvaja sisteme, ki so sposobni zaznavanja, odločanja in avtonomnega delovanja.

Preprosto povedano, če je digitalna infrastruktura »živčni sistem« sodobnega gospodarstva, umetna inteligenca predstavlja njegove »možgane«.

Preobrazba umetne inteligence v industrijsko vrednost

Ta razlika pojasnjuje tudi poudarek na obsegu. Tako vladno delovno poročilo kot osnutek petletnega načrta poudarjata komercializacijo in uvedbo v velikem obsegu, kar kaže, da se pričakuje, da se bo umetna inteligenca hitreje uveljavila v gospodarski dejavnosti.

Kitajska ima obilne vire podatkov, celovit industrijski sistem in številne možnosti uporabe, kar zagotavlja ugodne pogoje za razvoj »pametnega gospodarstva«.

Druga pomembna značilnost kitajske strategije je poudarek na inteligentnih terminalih in AI agentih. V zadnjih letih se je večina globalnih razprav o AI osredotočala na velike modele. Kitajski politični okvir pa enako pozornost namenja napravam in sistemom, prek katerih se AI uporablja v realnih aplikacijah.

Za podjetja prava priložnost leži v vertikalnih aplikacijah, zlasti v proizvodnji.

Qian Gang, predsednik upravnega odbora CITIC Pacific Special Steel Group in nacionalni politični svetovalec, je dejal, da je podjetje razvilo več kot 100 vertikalnih modelov umetne inteligence za podporo inteligentni proizvodnji, s čimer je eno od svojih tovarn spremenilo v prvo »svetilniško tovarno« v globalni industriji specialnega jekla. »Svetilniška tovarna« je vodilna, v prihodnost usmerjena proizvodna lokacija, ki je primer uporabe najsodobnejše tehnologije za transformativne poslovne in družbene koristi.

Podobni poskusi potekajo v različnih panogah na Kitajskem, drugi največji gospodarski sili na svetu. Strokovnjaki pravijo, da je prednost te države v združevanju ogromnih proizvodnih zmogljivosti z razširjanjem zmogljivosti umetne inteligence, kar tehnološke dosežke pretvarja v veliko industrijsko vrednost.

»AI se zdaj preusmerja iz ‚kopilota‘, ki podpira odločanje, v avtonomnega ‚agenta‘, ki prinaša rezultate, saj se industrija preusmerja iz obdobja eksplozivne tehnološke rasti v obdobje uresničevanja vrednosti,« je dejal Jia Shaoqian, predsednik Hisense Group in namestnik 14. nacionalnega ljudskega kongresa.

Infrastruktura za razširitev umetne inteligence

Infrastruktura bo imela odločilno vlogo pri določanju hitrosti širjenja teh aplikacij. Usposabljanje in upravljanje naprednih sistemov umetne inteligence zahteva ogromne računalniške vire in zanesljivo oskrbo z energijo.

Zato vladno delovno poročilo poudarja pomembnost gradnje hipervelikih inteligentnih računalniških grozdov in izboljšanja usklajevanja med računalniško močjo in elektroenergetskimi sistemi.

Ta pristop odraža prizadevanja Kitajske za boljšo usklajenost njenih digitalnih in energetskih virov.

Medtem ko se povpraševanje po računalniških storitvah v večjih gospodarskih središčih hitro povečuje, imajo številne notranje regije na voljo obilne obnovljive vire energije. Uskladitev računalniške infrastrukture s temi energetskimi viri lahko pomaga zmanjšati stroške, izboljšati učinkovitost in podpreti trajnostno širitev industrije umetne inteligence.

Poročilo poudarja tudi razvoj satelitskega interneta in nadgradnjo industrijskih digitalnih omrežij.

Ma Kui, nacionalni zakonodajalec in generalni direktor podružnice China Mobile v provinci Sečuan, je dejal, da bi lahko obsežni jugozahodni del države igral vse pomembnejšo vlogo pri širitvi računalniške infrastrukture.

Z obilnimi energetskimi viri in rastočim povpraševanjem, je opozoril, so regije, kot sta Sečuan in sosednja občina Chongqing, v ugodnem položaju za razvoj inteligentnih računalniških industrij v okviru kitajske strategije »vzhodni podatki, zahodno računalništvo«.

»Da bi pa lahko izkoristili ves potencial regije, je nujno razširiti uporabo na veliko in okrepiti povezave z realnim gospodarstvom,« je dejal Ma.

Upravljanje in globalno sodelovanje

S tem ko Kitajska napreduje v razvoju »pametnega gospodarstva«, politiki vse večji poudarek namenjajo tudi krepitvi upravljanja umetne inteligence, kar je omenjeno tako v poročilu o delu vlade kot v osnutku petletnega načrta.

Ker sistemi umetne inteligence vedno bolj zmorejo sami opravljati zapletene naloge in podpirati avtomatizirano sprejemanje odločitev, postaja potreba po okrepitvi okvirov upravljanja na področjih, kot so varnost podatkov, varstvo zasebnosti in nadzor algoritmov, vse bolj očitna.

Poročilo poziva k izboljšanju upravljanja umetne inteligence, petletni načrt pa poudarja prizadevanja za okrepitev mednarodnega dialoga in sodelovanja na področju umetne inteligence ter pospešitev gradnje odprtokodnega tehnološkega ekosistema in skupnosti z globalnim dosegom.

Poudarja tudi širitev mednarodnega sodelovanja v digitalnem in inteligentnem sektorju, vključno z globljim sodelovanjem na področju e-trgovine, mobilnih plačil in razvoja pametnih mest.

Kitajska industrija umetne inteligence je bila leta 2025 ocenjena na več kot 1,2 bilijona juanov (približno 174 milijard ameriških dolarjev) in je vključevala več kot 6200 podjetij s področja umetne inteligence, je ob robu nacionalne zakonodajne seje povedal minister za industrijo in informacijsko tehnologijo Li Lecheng. Poudaril je, da mora umetna inteligenca na koncu »služiti ljudem, koristiti ljudem in ostati pod človeškim nadzorom« ter delovati kot skupno globalno javno dobro.

Nacionalni zakonodajalec in strokovnjak za tehnologijo Zhou Di je dejal, da izzivi, kot so tehnološke ovire umetne inteligence, čezmejni pretok podatkov in etično upravljanje, zahtevajo večje mednarodno sodelovanje, da bi lahko koristi tehnološkega napredka dosegle več držav in pomagale reševati izzive, s katerimi se sooča človeštvo kot celota.