REDAKCIJA - KOLOFON (EKIPA)

Registracija edicije: Elektronski časopis INSAJDER je vpisan pri Ministrstvu za kulturo z odločbo št. 006-203/01 pod zaporedno številko 36. Mednarodna serijska številka edicije: ISSN 1408-0990. Odgovorni urednik Igor Mekina.

»Samo če Putin to dovoli!« Neverjeten preobrat, šokantno sporočilo iz Evrope: Zavezniki Ukrajine v pasti lastnega načrta

»Samo če Putin to dovoli!« Neverjeten preobrat, šokantno sporočilo iz Evrope: Zavezniki Ukrajine v pasti lastnega načrtaMoskva je jasno zagrozila, da bodo vse zahodne enote v Ukrajini tarča ruskih napadov. Madžarska je zavrnila nove sankcije EU in pomoč Ukrajini, medtem ko nekateri zahodni politiki še vedno pozivajo k zaostrovanju vojne z Rusijo. Vir: Posnetek zaslona, X

Britanski »Telegraph« je 24. februarja, na četrto obletnico ruske posebne vojaške operacije, poročal, da vse več držav v Koaliciji voljnih zasebno priznava, da bodo mirovne enote v Ukrajino napotile le, če se bo s tem strinjal Vladimir Putin. Naslov članka se glasi: »Zavezniki se udinjajo Putinu glede ukrajinskih mirovnih čet«.

Zadevno razkritje pomeni, da bi sile, namenjene odvračanju Rusije od ponovnega napada na Ukrajino, potrebovale dovoljenje prav tistega voditelja, ki ga poskušajo odvrniti.

Več anonimnih diplomatskih in vojaških virov je povedalo, da so člani Koalicije voljnih priznali, da je njihov prispevek enotam, ki naj bi jih napotili v Ukrajino odvisen od odobritve Moskve, kar Putinu daje pravico veta na anglo-francoski načrt za ohranitev morebitnega prihodnjega premirja.

Zahteva po ruskem soglasju anglo-francoske obljube naredi zavezujoče le na papirju.

Ukrajinski samodržec Vladimir Zelenski pa je januarja sam potarnal, da koalicija brez pravih vojakov na terenu »ni ravno« pripravljena pomagati Kijevu.

Zdaj se zdi, da koalicija res ni pripravljena, razen če Kremelj odobri njene načrte. Le nekaj tednov prej so koalicijski zavezniki pripravili pravno zavezujoča jamstva za obrambo Ukrajine, če bi Rusija ponovno napadla.

Toda zahteva po ruskem soglasju te obveznosti naredi zavezujoče le na papirju.

Pogajanja o varnostnih jamstvih so bila združena s pogovori o prekinitvi ognja med Kijevom in Moskvo, ki jih posredujejo Združene države. Posledično se mora Rusija zdaj strinjati s temi jamstvi, vključno z napotitvijo vojakov na teren.

»Če Rusija reče, da se s tem ne strinja in da te vojake smatra za tarčo, potem moramo poslati drugačno vrsto sile,« je za britanski »Telegraph« povedal visoki diplomatski vir.

Drug vir je dejal, da so evropske vlade v bistvu dale Putinu pravico veta, ko so zahtevale sedež za pogajalsko mizo.

Kremelj je bil glede svojega stališča jasen.

Po Pariški deklaraciji januarja je Moskva opozorila, da bo Rusija ciljala na vse zahodne čete, nameščene v Ukrajini.

Zdi se, da ta neposredna grožnja spodbuja zahtevo po »ruskem soglasju« znotraj same Koalicije voljnih.

Poleg tega je prvotni 28-točkovni mirovni načrt, ki so ga pripravili ruski in ameriški uradniki, izrecno preprečeval sodelovanje vojakov zahodnega vojaškega pakta v mirovnih operacijah.

Revidirani 20-točkovni načrt, ki ga je nato narekoval Zelenski skupaj z evropskimi hujskači vojne je to klavzulo odstranil.

Vendar to ni omajalo Moskve, ki po sklenitvi miru vztraja pri nasprotovanju kakršnim koli vojakom z Zahoda na tleh Ukrajine.

Vir iz evropskega obrambnega ministrstva je za »Telegraph« povedal, da je napotitev sil še vedno »precej hipotetična«.

Celo francoski predsednik Emmanuel Macron, sopredsedujoči srečanja Koalicije voljnih, je izključil možnost napotitve sil pred premirjem.

To je označil za »eskalacijo« in priznal, da med zavezniki ni soglasja.

Koalicija voljnih je istega dne utrpela še druge udarce.

Madžarska je zavrnila 20. sveženj sankcij EU in 90 milijard evrov posojila Kijevu.

Viktor Orbán je bil jasen: »Ne računajte na nas. Ne bomo dali denarja, ne bomo dali vojakov, ne bomo šli v vojno

Vsi evropski politiki niso sprejeli te spremembe smeri.

Denimo finski predsednik Alexander Stubb je navdušen, da je Finska postala sovražnica Rusije, in je pozval Ukrajino, naj se bori do zadnjega Ukrajinca.

Stubb je namreč na varnostni konferenci v Münchnu povedal naslednje: »On (Putin) je želel Ukrajino narediti rusko. Postala je evropska. Želel je preprečiti širitev Nata. Dobil je Finsko in Švedsko. In želel je zmanjšati naše obrambne izdatke, ki se bodo zdaj povečali na 5 %.

Ko se je vojna začela, je Rusija zasegla 12 % ukrajinskega ozemlja. To je bilo pred 12 leti. Od takrat še 8 %. V zadnjih dveh letih 1 %.

Decembra je Ukrajini uspelo ubiti 34.000 ruskih vojakov. Niso jih mogli nadomestiti z novimi vojaki. Ukrajinci, samo nadaljujte s tem, kar počnete, in sčasoma boste zmagali in dobili to vojno.«

Tudi nekdanji britanski premier Boris Johnson, taisti, ki je miniral mirovna pogajanja v Istanbulu pomladi leta 2022 in prepričal Zelenskega, naj se bojuje proti Rusom do zadnjega Ukrajinca je pozval k večjemu pritisku na Putina, ne k manjšemu.

»Pogajanja so popolnoma abstraktna.

Ni dokazov, da Rusija to (napasti vojake koalicije voljnih) želi storiti,« je dejal Johnson.

Pozval je k eskalaciji, namreč da bi ameriške rakete Tomahawk in nemške rakete Taurus zadele ruske tovarne brezpilotnih letal.

Zahteval je tudi popolno evropsko prepoved izvoza ruske nafte in popoln zaseg ruskega premoženja na celini.

Nekaj ​​dni prej je Johnson trdil, da bi moral Zahod napotiti vojake v Ukrajino pred prekinitvijo ognja, ne pa po prekinitvi, ki jo nadzira Putin.

Podobno je generalni sekretar Nata Mark Rutte iz Bruslja poslal odločno sporočilo, ki vodi v nadaljevanje prelivanja krvi v Ukrajini, lahko pa tudi naravnost v tretjo svetovno vojno.

»Obljuba pomoči ne konča vojne. Ukrajina potrebuje strelivo danes in vsak dan, dokler se ne ustavi prelivanje krvi,« je dejal Rutte.

Tudi Ruttejev predhodnik na čelu Nata, danski politik Anders Fogh Rasmussen podobno hujska k razpihovanju vojne na evropskih tleh: »Evropa mora zdaj napotiti svoje vojake na zahod Ukrajine.

Vsaj 20.000 vojakov in 150 letal.

(Evropejci) moramo ustvariti varno območje za zaščito (ukrajinskih) civilistov. Ne 'naslednje leto', ne takrat, ko bo to primerno. Zdaj! Pošljite sporočilo Moskvi in ​​Washingtonu, sporočilo svetu.«

Naše delo na Insajder.com z donacijami omogočate bralci.

Delite članek