REDAKCIJA - KOLOFON (EKIPA)

Registracija edicije: Elektronski časopis INSAJDER je vpisan pri Ministrstvu za kulturo z odločbo št. 006-203/01 pod zaporedno številko 36. Mednarodna serijska številka edicije: ISSN 1408-0990. Odgovorni urednik Igor Mekina.

Še tretja ameriška letalonosilka poslana proti Iranu, bodo sploh preživele ploho raket in hitrih torpedov?

Še tretja ameriška letalonosilka poslana proti Iranu, bodo sploh preživele ploho raket in hitrih torpedov?Ameriške letalonosilke na dnu morja: Zgolj prazne iranske želje ali nova resničnost? Vir: Posnetek zaslona, X

ZDA so pred obale Irana poslale najprej prvo, nato drugo in sedaj celo tretjo udarno skupino letalonosilk. Zakaj to počnejo ni povsem jasno, ker predsednik ZDA razloge, ki jih navaja spreminja iz dneva v dan.

Očitno pa je, da se ZDA po nalogu Izraela pripravljajo na napad na Iran, ki mu postavljajo povsem nesprejemljive pogoje.

Prva udarna skupina je v regiji že nameščena in jo vodi letalonosilka USS Abraham Lincoln.

ZDA so pred obale Irana poslale najprej prvo, nato drugo in sedaj celo tretjo udarno skupino letalonosilk. Zakaj to počnejo ni povsem jasno, ker predsednik ZDA razloge, ki jih navaja spreminja iz dneva v dan.

Združene države so se nato odločile, da na Bližnji vzhod pošljejo drugo udarno skupino letalonosilk pod vodstvom letalonosilke USS Gerald R. Ford.

Ta je sedaj na poti.

Po poročanju ameriškega tiska, ki se sklicuje na vire v ameriški mornarici, pa je bila ukazana napotitev tudi tretje letalonosilke, USS George Bush, ki je trenutno nameščena v bližini pomorske letalske baze v Virginiji.

S tem bi se število ameriških udarnih skupin letalonosilk v širši regiji Bližnjega vzhoda povečalo na tri, kar je izjemno redka koncentracija pomorske moči.

Veliko vprašanje pa je, ali bodo ameriške udarne skupine letalonosilk vstopile v Perzijski zaliv.

Upajmo, da tudi v iranski vojski razmišljajo okoljevarstveno in da se bodo zadovoljili le z nekaj luknjami na vzletnih stezah...

Iran je večkrat nakazal, da bi lahko v primeru napada na njegovo ozemlje blokiral Hormuško ožino, eno najpomembnejših transportnih arterij za surovo nafto na svetu.

Takšno blokado bi lahko izvedli na primer s potopitvijo velikih barž, povezanih z minskimi verigami, s čimer bi fizično zaprli plovno pot.

Tudi brez neposrednih bojnih operacij bi lahko odstranjevanje min in deblokiranje Hormuške ožine trajalo tedne ali celo mesece, kar bi imelo resne posledice za svetovni energetski trg.

Ob tem številne države ne želijo, da ameriška letala Iran napadejo s preletom njihovega zračnega prostora.

Med državami, ki so po poročanju lokalnih medijev zavrnile sodelovanje ali zagotavljanje logistične podpore, so Združeni arabski emirati, Oman in več drugih regionalnih akterjev.

Če bi napade dopustile, bi lahko same postale tarče napada, kar jim je Teheran tudi napovedal.

Letalonosilka G.W. Bush. Vir: Telegram, posnetek zaslona

To postavlja pod vprašaj tradicionalni ameriški model delovanja, ki se opira na oblikovanje in vodenje široke koalicije voljnih.

V takšnih okoliščinah so Združene države prisiljene bolj se zanašati na lastne zmogljivosti, zlasti pomorsko moč, ki omogoča projekcijo moči brez neposredne odvisnosti od regionalnih oporišč.

Zato je verjetno, da Pentagon načrtuje namestitev udarnih skupin letalonosilk v različne vode Bližnjega vzhoda, da bi se izognil koncentraciji vseh ključnih sil v Perzijskem zalivu in zmanjšal tveganje za njihovo morebitno blokiranje ali izolacijo. Hkrati pa to odpira novo možnost – da se znajdejo pod ploho iranskih raket…

Iranski voditelj Ali Hamenej je to že precej jasno napovedal.

Ob raketah pa imajo iranske podmornice tudi izjemno hitre torpede, ki pod vodo »plujejo« s hitrostjo 360 kilometrov na uro in proti katerim ZDA nimajo kakšne posebno učinkovite obrambe…

V Iranu so zato zelo zaposleni, da z video in slikovnimi prezentacijami Američanom še pravočasno pokažejo, kaj jih čaka in zakaj to niso najbolj modre poteze.

Glede na to, da bi potopljena ameriška letalonosilka z jedrskim reaktorjem predstavljala tudi pravi podmorski Černobil je to seveda res.

Upajmo, da tudi v iranski vojski razmišljajo okoljevarstveno in da se bodo zadovoljili le z nekaj luknjami na vzletnih stezah...

Naše delo na Insajder.com z donacijami omogočate bralci.

Delite članek