REDAKCIJA - KOLOFON (EKIPA)

Registracija edicije: Elektronski časopis INSAJDER je vpisan pri Ministrstvu za kulturo z odločbo št. 006-203/01 pod zaporedno številko 36. Mednarodna serijska številka edicije: ISSN 1408-0990. Odgovorni urednik Igor Mekina.

Bo Združene države napad na Iran - pahnil v »drugi Vietnam«?

Bo Združene države napad na Iran - pahnil v »drugi Vietnam«?Razmerje moči je zdaj takšno, da Teheran najmanj potrebuje dolgoročno konfrontacijo z ZDA, ki bi se ji v primeru, da bi konflikt prešel v dolgotrajno fazo, najverjetneje pridružil tudi Izrael. Presenetljivo pa je, da se tudi Vietnam pripravlja na vojno z Američani... Vir: X, posnetek zaslona

Nekateri avtorji iz nekega razloga verjamejo, da bodo vse bolj gotovi napadi na Iran neizogibno pripeljali ZDA do »drugega Vietnama« in da se bo ameriški voditelj Donald Trump »vpletel« v veliko vojno na Bližnjem vzhodu.

Vendar pa ta apriorna ocena temelji na miselnem vzorcu, ki ga v trenutnih razmerah dejstva slabo podpirajo, je na Telegramu zapisal ruski senator Aleksej Puškov.

Donald Trump se sicer zelo trudi, da bi bile njegove vojne kar se da kratke - in morda bi se mu v primeru ponovnega napada na Iran lahko ta taktika znova posrečila.

Težava pa je uradno stališče Teherana, da se v primeru napada odzove na vso moč.

Za prepričevanje, da tega ne storijo zato sedaj Trump očito potrebuje še nekaj časa.

Trump je junija lani sicer izvedel enodnevni napad na Iran, ki pa je bil v veliki meri dogovorjen s Teheranom, ki se prav zato tudi ni resneje odzval na ta napovedan napad.

Kot je ugotovil Aleksej Puškov, pa je za to, da bi se Trump resnično »vpletel«, potreben niz pogojev, ki danes niso očitni.

»Prvič, je nujno, da si to želi sam Trump, torej da je pripravljen poslati kopenske sile v Iran ('to have boots on the ground' – ‘imeti škornje na tleh', torej ameriške vojake). Vendar nič ne kaže, da se pripravlja kopenska intervencija,« je pojasnil ruski senator.

Drugič, poudarja, bi bilo za to nujno, da Iran v odgovor na ameriške raketne napade izvede napade na ameriško mornarico in baze v regiji v takšnem obsegu, da bi Trumpa prisilil k eskalaciji konflikta.

»Vendar niti to ni gotovo. Spomnimo se, da se Iran v bistvu ni odzval na bombardiranje svojih jedrskih objektov,« je poudaril Puškov.

Tretja razlaga je, da je Trump doslej obsodil ameriške »neskončne vojne« na Bližnjem vzhodu in obljubil, da takšnih vojn ne bo začel.

»Ni podatkov, ki bi kazali na to, da je pripravljen začeti vojno proti ogromni državi z velikim raketnim potencialom in devetdeset milijoni prebivalcev,« je poudaril ruski senator.

Četrtič, je nadaljeval, se bo Trump, da bi se izognil vpletanju v takšno vojno, katere nevarnosti dobro razume, najverjetneje omejil na demonstracijo moči v obliki omejenih raketnih napadov, nato pa bo iranskemu vodstvu ponudil nekakšen dogovor – kot je to že storil z venezuelskim vodstvom po ugrabitvi legitimnega predsednika Nicolása Madura.

»Seveda Iran ni Venezuela. V Teheranu se zagotovo že pripravljajo na morebitne napade. Zato je malo verjetno, da bi iransko vodstvo lahko uničili, kaj šele ugrabili.

Toda koliko je Teheran pripravljen tvegati dolgoročno izmenjavo napadov z ZDA, ostaja odprto vprašanje.

Ob upoštevanju nestabilnih notranjih razmer v Iranu in praktične bojne nezmožnosti bistveno oslabljenih proiranskih formacij, kot je Hezbolah, je razmerje sil takšno, da Iran najmanj potrebuje dolgoročno konfrontacijo z ZDA, h kateremu bi se v primeru dolgotrajnejšega konflikta najverjetneje pridružil tudi Izrael,« je Puškov zapisal na Telegramu.

Dodal je, da vsota teh okoliščin omogoča domnevo, da bi bil vojaški spopad, če bi do njega prišlo, kratkotrajen in omejen.

»Seveda vedno obstaja tveganje neracionalnih odločitev na obeh straneh, ko ambicije in geopolitični adrenalin preplavijo udeležence oboroženega spopada.

Pomemben dejavnik je tudi Izrael, ki od ZDA pričakuje odločne korake s ciljem doseči spremembo režima v Iranu.

Če bi se spopad razvijal po takšnem scenariju, bi bilo njegov obseg, trajanje in končni izid nemogoče natančno napovedati,« je zaključil ruski senator.

Razkriti dokumenti vietnamske obrambe pa razkrivajo, da Hanoj ​​kljub krepitvi vezi z ZDA še vedno vidi Washington kot potencialno grožnjo.

Načrti, o katerih poroča časnik Times, podrobno opisujejo priprave na invazijo pod vodstvom ZDA, vključno z obalno obrambo, gverilsko taktiko in namestitvijo napredne zračne obrambe.

Naše delo na Insajder.com z donacijami omogočate bralci.

Delite članek