Zgodovinska krivica popravljena s »končno obsodbo« Ustavnega sodišča: Rupnika so ustrelili zakonito!

Odločitev Vrhovnega sodišča RS iz leta 2019, da oceno krivde domobranskega generala, obsojenega leta 1946 zaradi izdaje in sodelovanja z okupatorjem - z jasnimi napotki o t. i. napakah v njegovi obsodbi - prepusti ljubljanjskemu Okrožnemu sodišču je pred leti sprožila vrsto polemičnih odzivov tudi na družbenih omrežjih.

Mnenja so bila seveda različna. Nekateri, bolj desno usmerjeni komentatorji so odločitev podprli. 

Kolaboranta in vojnega zločinca so na desnici namreč vsa leta dobesedno častili.

Danes je pa še posebej dobro dela čestitka vnuka našega velikega generala Leona Rupnika, Alejandra. Nikoli ne pozabimo: pic.twitter.com/cnw5nV0F11

— Ales Ernecl - Slovenski prebujenec in buditelj (@alesernecl) August 2, 2021

Mnogi pa so, tako kot na primer Bojan Mehle, ocenili, da gre za »svinjarijo brez primere. Na koncu bodo uveljavili da je Hitler osvobodil Slovenijo od komunistov!«

Vrhovno sodišče RS je namreč razveljavilo obsodbo zoper domobranskega generala Leona Rupnika, ki so ga zaradi izdaje in sodelovanja z okupatorjem leta 1946 obsodili na smrt.

Toda Rupnikovi svojci - ti so po vojni pobegnili v Argentino - se niso vdali.

Razveljavitev pravnomočne sodbe je naposled uspela enemu od Rupnikovih potomcev.

Domnevno naj bi šlo za njegovega vnuka, ki je preko pooblaščenke zoper sodbo vojaškega sodišča vložil uspešen zahtevek za varstvo zakonitosti.

Na današnji dan, 20. 4. 1944 so domobranci na Bežigrajskem stadionu v Ljubljani, prisegli zvestobo Hitlerju.

Prisego so izvedli pod vodstvom svojega 'generala', zločinca Leona Rupnika, simbolično na Hitlerjev rojstni dan.#75LetZmage #Victory75#Zmaga #Svoboda #Slovenija pic.twitter.com/l6MubcTOJH

— ZZB NOB Slovenije (@Zvezaborcev_NOB) April 20, 2020

Tokrat pa je zadeva dočakala svoj sodni epilog, ki pa je drugačen od tistega, ki so ga mnogi pričakovali še leta 2020.

Ustavno sodišče potrdilo pravnomočnost povojne obsodbe domobranskega generala.

Leon Rupnik je med drugo svetovno vojno kot domobranski vodja odkrito kolaboriral z nacističnim okupatorjem ter javno prisegel, da je zavezan boju pod poveljstvom Hitlerja. https://t.co/jSgXcwkv9x

— Mladina (@SpletnaMladina) February 2, 2026

Takrat je vladal strah (kot kažejo tudi tviti iz tistega časa), da bo Rupnik v Sloveniji na koncu pravno popolnoma rehabilitiran.

A to se zaradi odločitve Ustavnega sodišča ni zgodilo.

Odločitev je pomembna in zgodovinska: Ustavno sodišče je razveljavilo sodno odločitev o razveljavitvi povojne obsodbe domobranskega generala Leona Rupnika ter sklep o ustavitvi kazenskega postopka zoper Rupnika.

Z odločitvami je potrjena pravnomočna obsodilna sodba Rupnika zaradi izdaje in sodelovanja z okupatorjem iz leta 1946, je pojasnilo ustavno sodišče.

Pritožnik, sicer potomec žrtve vojnega nasilja, je na ustavnem sodišču izpodbijal sodbo vrhovnega sodišča in med drugim zatrjeval, da je bila presoja o nezadostni obrazloženosti sodbe armadnega sodišča napačna.

Ustavno sodišče je pritrdilo pritožnikovemu očitku, da je presoja vrhovnega sodišča o nezadostni obrazloženosti sodbe armadnega sodišča očitno napačna, ter ugotovilo, da je sodba armadnega sodišča zadostno obrazložena, je ustavno sodišče svojo odločitev pojasnilo na svoji spletni strani.

»Ob tem je ustavno sodišče zaradi časovnega vidika, posebnega zgodovinskega pomena zadeve in zaradi ureditve postopka, ki žrtvam kaznivih dejanj Leona Rupnika in njihovim potomcem onemogoča sodelovanje v postopkih pred rednimi sodišči, odločilo, da zadeve ne vrne vrhovnemu sodišču v novo odločanje, temveč da samo dokončno odloči, kot mu to omogoča zakon o ustavnem sodišču,« so dodali na ustavnem sodišču.

Rupnik je bil skupaj s še petimi soobtoženimi, med katerimi je bil tudi škof Gregorij Rožman, obtožen sodelovanja z okupatorjem.

Pokojni Ciril Brajer, neustrašen borec proti nacifašizmu in imperializmom, razočaran nad odločitvijo Vrhovnega sodišča RS bi bil sedanjega razpleta te zgodbe o Rupniku gotovo vesel...

zakaj pa ne? najprej sodišče, čeprav mlahavo, rehabilitira izdajalskega škofa rožmana, zdaj generala rupnika, če hlapci, slepo gospodarju pokorni, niso greha delali, zakaj bi bil gospodar grd? https://t.co/0HTEjjBZwh

— ciril brajer (@ciro_ciril) January 8, 2020

Po zakonu o kaznivih dejanjih zoper ljudstvo in državo je bil Rupnik s še nekaterimi soobtoženimi po koncu druge svetovne vojne sicer spoznan za krivega in obsojen zaradi izdaje in sodelovanja z okupatorjem.

Proces, ki je potekal pred vojnim sodiščem IV. armade v Ljubljani, se je začel 21. avgusta 1946, obtožba pa je vsebovala enajst točk.

Leon Rupnik, nekdanji avstroogrski in starojugoslovanski vojaški častnik se je pred vojnim sodiščem znašel zaradi svoje vloge med drugo svetovno vojno, ko je bil proti koncu vojne celo vodja slovenskih domobrancev, ki so kolaborirali z nacističnimi Nemci.

Bili so pod neposrednim poveljstvom Gestapa, čeprav so slovenska sodišča celo v neodvisni Sloveniji nato zgodovino enkrat že revidirala (v sodbi Bernik vs. Mladina), ko so ugotovila, da sodelovanje z Gestapom - ni bilo sodelovanje z Gestapom.

Po koncu vojne je sicer Rupnik skupaj z domobranci in nemškimi vojaki poskušal ubežati roki pravice - pobegnil je v Avstrijo in se predal Britancem, ti pa so ga v začetku leta 1946 vrnili v Jugoslavijo.

Po obsodbi so ga ustrelili pod Golovcem.

Toda sodniki Vrhovnega sodišča se leta 2019 niso strinjali s stališčem vrhovnega tožilstva ob vprašanju pomanjkljive obrazložitve, ki je opozarjalo na dejstvo, da je Rupnik očitana ravnanja priznal, in da v primeru priznanja krivde sodba ne potrebuje obrazložitve o njegovi krivdi, je leta 2020 poročal Maribor24.si.

Sodeč po objavah na socialnih omrežjih - odločitev vrhovnih sodnikov že pred leti ni naletela na vsesplošno navdušenje ...

Zlatko je na Twitterju ob tem spomnil na zgodovinska dejstva. »Potem pa so domobranci varovali železniške transporte, s katerimi so jih vozili v uničevalna taborišča. To je rehabilitiralo Vrhovno sodišče ..."

In z objavo karikature nacističnega vodje Adolfa Hitlerja opomnil, kam pelje revizija zgodovine in še posebej - takšna sodna odločitev …

Ta bi brez dvoma pripomogla k pisanju t. i. nove zgodovine.

Vrhovno sodišče prvi korak v tej smeri že storilo, kot je opozoril tudi Blaž Zgaga.

»Čeprav nekateri, tudi največji mediji v RS, menijo, da razveljavitev obsodbe generala Rupnika zaradi izdaje ni rehabilitacija, je točno to. Zoper pokojne se ne sme voditi kazenskega postopka, zato ponovno sojenje ne pride v poštev. In je torej - nedolžen,« je Blaž Zgaga povzel mnenje pravnih strokovnjakov.

Ni si bilo težko predstavljati razpleta, podobnega kot v primeru škofa Rožmana- toda Ustavno sodišče je temu naredilo konec.

Čeprav so nekateri, tudi največji mediji v RS, menili da razveljavitev obsodbe generala Rupnika zaradi izdaje ni rehabilitacija, je bila sprejeta točno v tej smeri.

Zoper pokojne se ne sme voditi kazenskega postopka, zato ponovno sojenje ni prišlo v poštev.  Rupnik bi bil lahko brez odločitve Ustavnega sodišča - na koncu nedolžen.

To ni bil prvi poskus rehabilitacije vodje domobrancev Leona Rupnika.

Ustavni sodniki so že presojali določbe zakona o kaznivih dejanjih zoper ljudstvo in državo in sklenili, da niso bile v neskladju s splošnimi pravnimi načeli, ki so jih v času njihove uveljavitve priznavali civilizirani narodi.

V devetdesetih letih prejšnjega stoletja se je z zakonom o kaznivih dejanjih zoper ljudstvo in državo, na podlagi katerega je bil obsojen Rupnik, ukvarjalo tudi ustavno sodišče po tem, ko je prvi generalni državni tožilec v samostojni Sloveniji, danes že pokojni Anton Drobnič, ki je bil tudi sam v času druge svetovne vojne domobranec, na ustavno sodišče podal zahtevo za oceno ustavnosti.

Toda ustavni sodniki so takrat presodili, da določbe zakona o kaznivih dejanjih zoper ljudstvo in državo niso bile v neskladju s splošnimi pravnimi načeli, ki so jih v času njihove uveljavitve priznavali civilizirani narodi.

Ko je ta manever propadel, so poskusili rehabilitacijo doseči Rupnikovi sorodniki.

Po poročanju medijev, je bila poročevalka v petčlanskem senatu Vrhovnega sodišča, ki je odločalo o razveljavitvi omenjene pravnomočne sodbe Rupniku Vesna Žalik, predsednik pa Branko Masleša.

V senatu so poleg Žalikove (ki je imela vlogo sodnice poročevalke) in Masleše odločali še Mitja Kozamernik, Marjeta Švab Širok in Barbara Zobec.

»Po kuloarjih se govori, da bo Rupnik dobil spomenik. Ko naša sodišča rehabilitirajo še Mussolinija in Hitlerja, dva velika prijatelja pravih Slovencev, bosta spomenik dobila še onadva,« je leta 2020 zapisal nek komentator na današnjem X-u.

Eden od komentatorjev take sodne odločitve Vrhovnega sodišča pa je sklenil, da Rupnik in Rožman nista naredila nič narobe.

In da tudi fotografija, ki priča o nasprotnem, za vrhovne sodnike očitno - ne obstaja ...

Vrhovni sodniki so zadevo vrnili v odločanje Okrožnemu sodišču v Ljubljani - ki sploh ni moglo presoditi drugače, kot da postopek ustavi.

Toda Ustavno sodišče RS je to odločanje - in s tem rehabilitacijo Rupnika - dokončno preprečilo.

Kaj sedaj branilcem Rupnika še preostane? Morda ESČP?

Težko verjetno, a v današnji EU je mooče prav vse...

Pri odločitvi US RS gre za pomemben korak za Slovenijo, saj jo, ko gre za zgodovinska vprašanja, jasno postavlja med države, ki spoštujejo antifašistične temelje svoje državnosti in imajo razčiščene odnose glede lastne preteklosti.

Tega pa seveda ni mogoče reči za vse v slovenski družbi.

In prav tako je še vedno obžalovanja vredno, da Slovenija kljub temu, da pravno obsoja nacizem, kolaboracijo, izdajo države in zločince ki so preganjali antifašiste z orožjem pomaga Kijevskemu režimu, ki neonacizem ne samo tolerira, pač pa ga celo vzpodbuja.

Istočasno pa v OZN glasuje tudi proti resolucijam o obsodbah neonacizma. le zato, ker jih predlaga Rusija,

Delo na tem področju denacifikacije Slovenijo - še čaka.