REDAKCIJA - KOLOFON (EKIPA)

Registracija edicije: Elektronski časopis INSAJDER je vpisan pri Ministrstvu za kulturo z odločbo št. 006-203/01 pod zaporedno številko 36. Mednarodna serijska številka edicije: ISSN 1408-0990. Odgovorni urednik Igor Mekina.

Ameriška narko-teroristična elita: Pod okriljem noči in pod zaščito CIE

Ameriška narko-teroristična elita: Pod okriljem noči in pod zaščito CIEZa vsako grozo, ki jo danes predstavlja ameriški predsednik, stoji dolga vrsta ameriških predsednikov, ki so storili isto, kar Trump počne danes, poudarja zgodovinar Greg Grandin. Vir: Posnetek zaslona, X

Konec lanskega leta je zaslužni profesor Berkeleyja Peter Dale Scott napisal pismo za New York Times, v katerem je izpodbijal trditve časnika o »izjemni disonanci« med Trumpovo »vojno proti trgovini z mamili« in pomilostitvijo obsojenega preprodajalca drog zaradi prodaje več kot 400 ton kokaina.

Pravzaprav, je poudaril Dale Scott, tukaj ni nobenih »protislovij«, Donald Trump počne prav tisto, kar so počeli njegovi predhodniki.

»Slabo zasnovana in namerno napačno poimenovana 'vojna proti drogam' je bila desetletja krinka za vpletenost CIE v trgovino z mamili,« je dodal.

Z drugimi besedami: CIA vodi to igro.

Izrazit primer je Venezuela, je opozoril Scott. Carinski preiskovalci, ki so leta 1990 vodili zaseg ogromnih količin kokaina, so odkrili, da je CIA izvajala operacijo, v katero so bili vpleteni venezuelski generali, da bi se domnevno »infiltrirali« v kolumbijske narko-kartele.

Ta tajna operacija se je imenovala »Cartel Soles«.

»New York Times« je tedaj poročal o uspešnem tihotapljenju več ton kokaina v ZDA.

Operacija je bila uspešna, dokler takratni predsednik Venezuele - »osovraženi diktator« Hugo Chavez - ni aretiral odgovorne in izgnal ameriško agencijo DEA iz države.

Kot je nedavno poudaril zgodovinar Greg Grandin, je obseg in globina padca Trumpove administracije na raven mafijske organizacije na mnogih področjih brez primere; v Latinski Ameriki pa gre zgolj za nadaljevanje politike, ki sega vsaj stoletje nazaj.

Za vsako grozo, ki jo danes predstavlja ameriški predsednik, stoji dolga vrsta ameriških predsednikov, ki so storili isto, kar Trump počne danes, je poudaril Grandin.

»Le malo Američanov se je te lekcije naučilo na težji način v tako rosnih letih kot Marco Rubio,« ugotavlja preiskovalna novinarka Maureen Tkacik na spletni strani American Prospect.

Kot poroča spletna stran »Univision«, je bil Rubio, ki prihaja iz kubanskega kriminalnega okolja v Miamiju, star komaj 14 let, ko je živel v hiši svojega svaka Orlanda Cicilia.

Njegov svak je bil vodja kokainske združbe. Cicilio so aretirali leta 1987 v zvezni operaciji, imenovani »Operacija Kobra«, in obsodili na 35 let zapora.

Vendar pa Rubio v svoji avtobiografiji iz leta 2012 z naslovom »Ameriški sin« prikazuje Cicilio kot utelešenje pobožnosti.

Ko pa so Cicilia aretirali, je Rubio prisegel, da o tem ni vedel ničesar.

Kar je, priznajte, zelo težko verjeti.

Dejstvo je, da je res malo število ameriških državnikov, ki so si na podlagi takšne preteklosti zgradili dokaj uspešno kariero. Leta 2016 je bil Rubio izvoljen za senatorja, po svoji drugi zmagi na predsedniških volitvah pa ga je Trump, za mnoge nepričakovano, imenoval za državnega sekretarja.

Resnično meteorski vzpon, občudovanja vreden.

Kot ugotavlja Tkacikova v besedilu »Narko-teroristična elita«, je Rubio postal arhitekt verjetno najbolj cinične Trumpove politične sheme, po kateri so prav šefi mamilarskih kartelov imenovani na čelo vsake latinskoameriške države, in to v imenu boja proti narko-kartela.

Po drugi strani pa je Washington tudi revne latinskoameriške ribiče razglasil za okorele preprodajalce drog.

Kako CIA uporablja prihodke od drog, nad katerimi je nemogoče vzpostaviti kakršen koli nadzor? Za financiranje terorističnih napadov, atentatov in infiltracije v levičarske organizacije ter verjetno za lastne potrebe pripadnikov CIA, odgovarja Tkacikova.

Rubio je na primer neutrudno podpiral obsojenega preprodajalca drog Juana Orlanda Hernandeza, ki ga je Trump lani pomilostil. Hernandez je nekdanji predsednik Hondurasa, čigar brat je obtožen preprodaje 158 ton kokaina.

Rubio je bil tudi eden največjih podpornikov novoizvoljenega čilskega predsednika Joséja Antonia Casta, sina nacističnega vojnega zločinca, ki je skozi vso svojo politično kariero malikoval brutalno diktaturo Augusta Pinocheta.

Eden od Rubiovih varovancev je poleg argentinskega predsednika Javierja Mileija tudi nekdanji kolumbijski predsednik Alvar Uribe, ki je v dokumentih Pentagona opisan kot »eden od 100 najpomembnejših kolumbijskih narko-teroristov, tesen prijatelj (razvpitega) Pabla Escobarja in politična osebnost, popolnoma predana sodelovanju z Medellinskim mamilarskim kartelom«.

Skratka, shema deluje točno tako, kot je bila prvotno mišljena v zgodnjih 70. letih: preprodajalci drog, ki so zavezniki CIE, zaključuje Tkacikova, so bili zaščiteni, tisti, ki so prestopili meje, ki jih je postavila ameriška vohunska agencija, ali pa preprosto niso bili več uporabni, so bili zavrženi in privedeni pred roko pravice.

Kot je leta 1986 priznal nekdanji uradnik DEA Dennis Dale: »V mojih 30 letih izkušenj z DEA in sorodnimi agencijami se je za glavne tarče preiskav vedno izkazalo, da delajo za CIA.«

Kako CIA uporablja prihodke od drog, nad katerimi je nemogoče vzpostaviti kakršen koli nadzor? Za financiranje terorističnih napadov, atentatov in infiltracije v levičarske organizacije ter verjetno za lastne potrebe pripadnikov CIA, odgovarja Tkacikova.

Denar, pridobljen s prodajo kokaina, je financiral zloglasne »eskadrone smrti«, katerih tarče so bili levičarski aktivisti, disidenti, žvižgači in drugi »uporniki« po vsej Južni Ameriki.

Primer tega je »Operacija Kondor«, ki sta jo uradno začeli argentinska vlada in čilska hunta na čelu s fašističnim diktatorjem Pinochetom.

Denar, pridobljen s prodajo kokaina, je financiral zloglasne »eskadrilje smrti«, katerih tarče so bili levičarski aktivisti, disidenti, žvižgači in drugi »uporniki« po vsej Južni Ameriki.

Ideja »Operacije Kondor« je bila, da meje posameznih držav ne pomenijo veliko in da je treba zahodne interese braniti, kjer koli je to potrebno, je kasneje pojasnil en argentinski obveščevalni častnik, ki ga je citiral profesor Scott.

Zato je, je dodal obveščevalni častnik, treba ukrepati proti tistim, ki bi lahko postali »nova Kuba«.

Zato je treba zlomiti ne le Kubo, ampak tudi Venezuelo in Kolumbijo, pa tudi katero koli drugo latinskoameriško državo.

Trump počne prav to: brutalno, odkrito, kruto, ne oziraje se na mednarodno pravo, najbrž zato, ker meni, da je to zadnja priložnost za ZDA, da ohranijo svojo hegemonijo, četudi le na »lastnem dvorišču«.

Kar zadeva Rubia, dodaja Tkacikova, so bili vsi dvomi o njegovih povezavah s tolpo kubanskega mamilarskega kartela kmalu »pozabljeni«, zahvaljujoč »njegovemu političnemu talentu«.

Ali pa bi morali reči: zahvaljujoč pomanjkanju kakršnih koli prepričanj in moralnih pomislekov.

Dokaz? Morda padec njegovega tesnega prijatelja in sodelavca Davida Rivere, ki je bil leta 2010 izvoljen v kongres. Rubio je iz te afere izšel neomadeževan. Že takrat je bil »zlati fant« ameriške politike, ki mu je bil usojen stalen vzpon.

Bruseljski »Politico« ga že vidi kot glavnega kandidata za predsednika ZDA na prihajajočih volitvah, namesto sedanjega podpredsednika J. D. Vancea.

Buzz Jacobs, svetovalec Rubiove predsedniške kampanje leta 2016, je povedal, da je od virov v Republikanski stranki izvedel, da Rubio že »tiho zbira politični kapital«.

Seveda pod pogojem, da se bo operacija »spremembe režima« v Venezueli končala točno tako, kot je načrtovano.

Naše delo na Insajder.com z donacijami omogočate bralci.

Delite članek