Ursula kot papež Pij V.

Evropska unija, ki se razglaša za svetilnik demokracije in zaščitnico pravnega reda si je dovolila še en zgodovinski zlom.

Ker tajni algoritmi, s katerimi skriva objave nekaterih kritikov na družbenih omrežjih niso več dovolj, je sedaj začela celo povsem odkrito sankcionirati – kritike svojih politik.

Zato je na svoj seznam sankcioniranih oseb uvrstila tudi Jacquesa Bauda iz Švice.

Fully agree. The problem is that the EU has no constitution. Therefore the EC can do whatever they want. There is no right to free speech at the EU level.

— Alternative News (@AlternatNews) January 13, 2026

Gre za znanega, upokojenega švicarskega polkovnika in obveščevalnega častnika, nekdanjega strokovnjaka zveze NATO in OVSE, ki sem ga (in ga tudi bom!) tudi sam pogosto citiral.

In njegov greh?

Piše knjige in izreka komentarje, zlasti o ukrajinski vojni, ki niso všeč aparatčikom EU!

»Priča smo civilizacijskemu zlomu, saj je EU sankcionirala Jacquesa Bauda, ​​upokojenega švicarskega polkovnika in obveščevalnega častnika, zaradi objavljanja knjig in člankov, ki izražajo stališča o ukrajinski vojni v nasprotju s stališči vodstva Nata. Ta civilizacijski zlom se odraža tudi v obsodbi opozicijskih strank v Estoniji zaradi njihove mirovne platforme in močnega nasprotovanja Natu kot agresivni vojni koaliciji. Estonija je pogodbenica Mednarodnega pakta o državljanskih in političnih pravicah. Drug dokaz civilizacijskega zloma je odločitev EU, da ignorira lastna pravila in za nedoločen čas zamrzne rusko suvereno premoženje z namenom njegove zaplembe, kar je v nasprotju z običajnim mednarodnim pravom in številnimi pogodbami,« je v svojem odzivu na to novico zapisal Alfred de Zayas na omrežju X.

 They are called Alina Lipp, Hüseyin Dogru, Thomas Röper, Nathalie Yamb, Diana Pachenko, Jacques Baud. They are 32, 51, 53, 56, 37, 70 years old. They have been, without even the pretense of a trial, sentenced to death by the bureaucracy under the… https://t.co/uO7Bfg1O1X

— Angelo Giuliano  (@angeloinchina) January 15, 2026

Alfred-Maurice de Zayas je od leta 2012 do leta 2018 deloval kot prvi neodvisni strokovnjak ZN za spodbujanje demokratičnega in pravičnega mednarodnega reda. Trenutno poučuje mednarodno pravo na Ženevski šoli za diplomacijo.

Zahodni mediji so isto prepoved takoj pojasnili povsem drugače.

S strani ameriške CIE voden in financiran »Radio svobodna Evropa« (RFE) je na primer zapisal, da je bil Jacques Baud sankcioniran zato, ker je bil »megafon za rusko propagando in teorije zarot«, med drugim pa naj bi trdil, da je Ukrajina »orkestrirala invazijo na samo sebe, da bi se lahko pridružila NATO.«

Gre za popačeno in popolnoma neresnično predstavitev stališč Jacquesa Bauda.

In celo, če bi bilo vse zapisano res – od kdaj pa je v Evropski uniji prepovedano izrekati mnenja, ki so drugačna od ocen evropskih politikov?

In v čem je potemtakem EU, ki sankcionira strokovnjake, ki pišejo knjige, s katerimi se evrokrati ne strinjajo – boljša od nekdanje Sovjetske zveze, Nemčije v času vzpona nacizma, socialističnih držav nekdanjega »lagerja« in številnih drugih diktatur in avtokracij?

Zakaj temu civilizacijskemu zlomu ni nasprotovala Marta Kos, slovenska komisarka, nekdanja novinarka in diplomatka, ki sedi v Evropski komisiji?

Predvsem pa – za kako globok »civilizacijski zlom« sploh gre?

Jacques Baud demande par ses avocats une « dérogation humanitaire » pour pouvoir s’en servir de son propre argent bloqué sur ses comptes. Est ce que vous vous rendez compte dans quel monde on vit? https://t.co/LQdKTSW2Sx

— JuliaS (@JS_SashaB) January 15, 2026

Eden od komentatorjev se je na Zayasovo sporočilo odzval tako: »Civilizacijski propad? Zamenjujete krhkost s smrtjo. Evropa se ne sesuva. Razpada. Sankcioniranje upokojenega švicarskega polkovnika zaradi pisanja knjig, ki izpodbijajo narativ Nata, ni konec civilizacije. Zahod se je nekoč ponašal z odprto razpravo. Zdaj zatira kritike, za kar obtožuje druge. Ko resnica postane 'destabilizirajoča', imperij prizna, da je njegov narativ zgrajen na pesku.

Je simptom sistema, ki ne more več prenašati nestrinjanja brez zamrznitve računov in prepovedi potovanj. Jacques Baud je služil Zahodu, se usposabljal z Natom, delal za OZN. Zdaj dvomi o scenariju, Bruselj pa se odziva z orodji prisile, ki naj bi jim nasprotoval. To ni moč. To je panika.

Zahod se je nekoč ponašal z odprto razpravo. Zdaj zatira kritike, za kar obtožuje druge. Evropa ne umira. Izbira nadzor pred verodostojnostjo.

Civilizacije se ne sesuvajo zaradi enega zamrznjenega bančnega računa. Sesedejo se, ko laži ni več mogoče prodati. In vsaka takšna sankcija pospešuje premik: Globalni jug opazuje, opazuje hinavščino in se obrača vstran.

Še vedno nismo tam. Toda Evropa je pravkar naredila še en korak bližje.«

Ich finde das eine sehr besorgniserregende Entwicklung:
Immer mehr kritische Journalisten werden als "Desinformations-Akteure" diffamiert. Das kann bedeuten, dass ihr Bankkonto gekündigt wird, sie kein Geld mehr abheben oder verdienen dürfen, und auch das Land nicht verlassen… https://t.co/4bcXYHAgdo pic.twitter.com/GIcB8ZUQod

— Dr. Jonas Toegel (@JonasToegel) January 14, 2026

Da bi razumeli globino zloma, ki ga je dosegla Evropa, si oglejmo, kako je na svobodo govora davnega leta 1831 gledal mlad francoski aristokrat po imenu Alexis de Tocqueville.

V svojem delu »Demokracija v Ameriki« je zapisal: »V državi, kjer odkrito vlada dogma o moči ljudstva, cenzura ni le nevarnost, ampak tudi velik absurd.«

Ko ima vsakdo pravico upravljati družbo, mu je treba dati svobodo izbire med različnimi mnenji, ki pretresajo njegove sodobnike, in ocenjevanja različnih dogodkov, katerih poznavanje mu lahko služi kot vodilo.

Moč ljudstva in svoboda tiska sta dve sili v popolnem medsebojnem ravnovesju: cenzura in splošna volilna pravica sta si v nasprotju in ne moreta dolgo obstajati skupaj v političnih institucijah naroda.

Med dvanajstimi milijoni ljudi, ki živijo na ozemlju Združenih držav Amerike, ni mogoče najti niti ene osebe, ki bi zagovarjala omejitev svobode tiska ...«

Tako je bilo leta 1831.

This is just like what's happening in Germany and the EU. Orwell is probably spinning in his grave. These are definitely signs of the "Rules Based Order's" swan song. pic.twitter.com/IvTvUqiyrZ

— Johann Spischak (@SDGMasterglass) January 15, 2026

Danes pa je v EU postalo pravilo sankcioniranje tistih, ki »mislijo drugače«, označevanje za »putiniste«, blokiranje njihovih računov, omejevanje potovanj, blokiranje premoženja, tudi brez kakršnih koli sodnih odločb.

Na kaj nas torej spominja civilizacijski zaton sodobne Evrope?

Da bi to razumeli, se moramo nekoliko poglobiti v preteklost.

Na primer, v leto 1572, ko je papež Pij V. izrekel svojo obsodbo prvih listin, ki so se takrat pojavile, tako imenovanih menanatov, na katere je padla - papeška cenzura Pija V.

V eni od svojih enciklik je ostro obsodil (natančneje, v aktu z dne 17. marca 1572, »Constitutio contra scribentes, ekemplantes et dictantes monita vulgo dicta gli Avisi et Ritorni«) tiste, ki so »pisali, narekovali, hranili, a niso uničili« znanih pamfletov in pisem, imenovanih Vesti (Avisi): to so »novice, ki žalijo čast nekoga, napovedujejo prihodnost in razkrivajo stvari, ki so bile povezane z vrhom Cerkvene države in so bile shranjene v tajnosti.«

Če to dikcijo uporabimo za običajen »zločin« švicarskega strokovnjaka Jacquesa Bauda, ​​takoj postane jasno, da je s svojo napovedjo nič kaj svetle prihodnosti (poraz NATO pakta v posredniški vojni proti Rusiji v Ukrajini) in z razkrivanjem napak in zmot Zahoda (ki jih je politična klika želela skriti) nedvomno »žalil čast« zahodnega vojaškega zavezništva, pa tudi EU in njenih voditeljev.

So here we have Ursula von der Leyen describing free speech as a virus and censorship as its vaccine....... pic.twitter.com/ApIUT4UMPq

— Richard (@ricwe123) December 24, 2025

Kot vidimo, je imel prav Hegel, ki je trdil, da se »narodi in države iz zgodovine niso ničesar naučili«.

Kljub temu, da je od papeža Pija V. do vladavine Ursule von der Leyen, Kaje Kallas in Marte Kos minilo skoraj 500 let, se razlogi za uvedbo cenzure niso kaj dosti spremenili: vladajoči še vedno vsako razkritje in kritiko svojih prestopkov obravnavajo kot nekakšno grožnjo.

Hkrati pa bi se morali še enkrat spomniti Tocquevilla in njegovega prepričanja, da sta si »cenzura in splošna volilna pravica v nasprotju in ne moreta dolgo sobivati ​​v političnih institucijah naroda«.

Ker Evropska unija »ni država enega naroda«, je uvedba cenzure »skozi zadnja vrata« morda enostavno izvedljiva znotraj njenih institucij.

Prav zaradi tega se danes v EU s 450 milijoni prebivalcev vodilni politiki izognejo kazni za tisto, na kar leta 1831 v ZDA nihče od 12 milijonov Američanov sploh ni pomislil.

Vendar takšne poteze vsebujejo seme lastnega uničenja.

To vidimo tudi v primeru globe v višini 120 milijonov evrov za podjetje X Elona Muska.

Kaznovan je bil domnevno zato, ker njegove »modre oznake« zavajajo uporabnike, da so preverjene, čeprav niso.

V resnici pa so preverjene, saj jih je mogoče »kupiti« le s preverjenimi kreditnimi karticami. Po drugi strani pa podobno preverjene modre oznake v Metinem Facebooku niso bile predmet sankcij EU.

Zakaj?

Elon Musk je sam pojasnil, zakaj: ker so mu uradniki EU ponudili tajni dogovor, po katerem X ne bi bil kaznovan, če bi po navodilih politikov EU cenzuriral vsebino na X.

ALERTE INFO

Bloqué à Bruxelles à la suite des sanctions de l’UE, Jacques Baud, ex colonel du renseignement suisse, voit enfin la Suisse réagir.

Berne a déposé une protestation officielle, dénonçant l’absence de procédure régulière et une atteinte à sa liberté d’expression. pic.twitter.com/NWcdIs0wIF

— Tribune Populaire (@TribunePop23) January 14, 2026

Toda Musk zadevnega dogovora ni sprejel, za razliko od Mete. In Pavel Durov, lastnik Telegrama, ki je Muska branil, je potrdil, da so ga francoske obveščevalne službe na podoben način pritiskale med volitvami v Romuniji in Moldaviji.

Kam nas vse to vodi?

Kristian Thyregod v svoji analizi na Substacku opozarja: »Ko institucije obravnavajo nestrinjanje kot destabilizirajoče, razkrivajo svojo lastno šibkost, ne pa svoje moči.«

»EU svoje prejšnje odločitve – maksimalne sankcije, opustitev diplomacije, obsežne zaveze Ukrajini – obravnava kot nepreklicne moralne obveznosti in ne kot revidirane strateške odločitve. Popravki smeri so postali tabu. Institucije, ki ne prenesejo razprave, se ne morejo prilagoditi. Prav tako ne morejo ohraniti legitimnosti... Unija, ki je zadovoljna s svojo legitimnostjo, se ne boji razprave. Tista, ki se boji razprave, že deluje brez soglasja svojih državljanov... To ne kaže, da je EU močna, združena in da uveljavlja pravila, ampak da institucije Evropske unije vse bolj dojemajo odprto razpravo kot grožnjo.«

Huge international coalition — including John J. Mearsheimer, @Glenn_Diesen, @georgegalloway, @KoeppelRoger, @rogerwaters, @RealScottRitter, @battleforeurope, @raymcgovern, @PLottaz, @GabrielShipton & many more — condemns the unlawful EU sanctions on Swiss analyst Jacques Baud.… pic.twitter.com/Nmeluh4Ueb

— Sevim Dağdelen (@SevimDagdelen) January 9, 2026

Kaj nam torej dejansko razkrivata primera kaznovanja Jacquesa Bauda in omrežja X? Kako globok je zlom, ki ga kritizira Alfred de Zayas?

Kažeta nam, da se Evropska unija, domnevni »svetilnik demokracije« in »branilka pravne države« danes ravna po standardih, ki jih je v času papeža Pija V. postavila Cerkvena država.

Pred skoraj 500 leti. In to je tisto merilo, s katerim lahko izmerimo civilizacijski zlom EU.