»Economist«: Kitajska ve, kako kaznovati države, ki jo užalijo

Kitajski diplomatski bes spoštuje zakon ohranjanja: skupna količina ostaja konstantna, vendar se cilji spreminjajo. Nekatere države, zlasti Kanada in Južna Koreja, so pred kratkim izšle iz kitajskega »pesjaka«, piše »Economist«.

China knows how to punish countries that offend ithttps://t.co/zw7UUbMGVP
From The Economist

— Tarık Oğuzlu (@TarikOguzlu) December 11, 2025

Namesto tega se je Japonska od prejšnjega meseca znova znašla na tnalu po komentarjih premierke Takaichi Sanae, da bi njena država lahko napotila svoje oborožene sile, če bi Kitajska kdaj napadla Tajvan.

Sanae Takaichi is one of the most dangerous women in the world

She just threatened China with war over Taiwan, breaking the taboo that even the most far right Japanese Prime Ministers before wouldn’t touch

She is obsessed with plunging the world into war pic.twitter.com/g5bXB7RAal

— Nick Cruse  (@SocialistMMA) November 14, 2025

Za Kitajsko je to prestopanje rdeče črte in vmešavanje v notranje zadeve.

Komentar je po mnenju »Economista« še hujši glede na zgodovino Japonske kot brutalnega okupatorja med drugo svetovno vojno.

#ChinaDailyCartoon Takaichi's smear campaign against China #SanaeTakaichi #高市早苗 pic.twitter.com/8zHv1klPi5

— China Daily (@ChinaDaily) December 11, 2025

Ostre besede Kitajske imajo pogosto materialne posledice.

Tokrat je uvedla prepovedi uvoza japonskih morskih sadežev, opozorila kitajske državljane, naj ne potujejo na Japonsko, in odpovedala japonske koncerte in filmske premiere.

Sanae Takaichi looks up to Margaret Thatcher and vowed to slash social spending in order to boost Japan’s military spending so they can help the United States “confront” China.

Japan is a vassal state and Takaichi is the next Zelensky

pic.twitter.com/TOue4zfJAS

— Nick Cruse  (@SocialistMMA) October 28, 2025

Kaj Kitajska doseže z uporabo tako topega ekonomskega orožja v dvostranskih konfliktih?

Lahko bi te ukrepe odpisali kot dejanja slabe volje ali celo samopoškodovanja. Redko se zgodi, da države krotko popustijo pred grožnjo kitajske kazni.

Takaichijeva svojih komentarjev ne bo preklicala, še posebej ker je jezen odziv Kitajske okrepil njen ugled doma.

“China is the model for many nations.”
- Klaus Schwab

Christine Legarde ECBexplains how the Chinese #CBDC is a good example because it’s “good for … all citizens … not just the elites.” pic.twitter.com/QVTDY88hfh

— Resist CBDC (@Resist_CBDC) December 10, 2025

Vendar je tu še nekaj. Kitajska že dve desetletji izvaja politiko »diplomatskega pesjaka«, kar je dovolj dolgo, da lahko sklepamo o njeni učinkovitosti.

Zaskrbljujoče je, da čeprav mnogi zunaj Kitajske menijo, da je njena taktika pretirana in nevredna velike sile, ima v sebi brutalno logiko.

In just five years, China’s GDP has increased by a “Germany” — $4.6 trillion.

Incredible. 

EU should focus on its economy rather than being obsessed with the war in Ukraine. pic.twitter.com/2GajeyneZW

— S.L. Kanthan (@Kanthan2030) December 10, 2025

Sčasoma so se ti ukrepi izkazali za precej učinkovite pri oblikovanju vedenja drugih držav.

“The US is in a deeply neurotic funk. You know what the cause of that neurosis is? China. A wonderful, brilliant civilization 4,000 years old plus. Strangely enough, China never beat up its neighbors... And the US doesn't even take a year off, ” said US economist Jeffrey Sachs… pic.twitter.com/K9r9e7kTS8

— Global Times (@globaltimesnews) December 8, 2025

Kot ugotavlja eden od visokih diplomatov v Pekingu, je pomemben obstoj »pasje ute«, ne pa njen specifični fokus.

Preprosto prisili tuje vlade, da se previdno izogibajo deklariranim interesom Kitajske.