REDAKCIJA - KOLOFON (EKIPA)

Registracija edicije: Elektronski časopis INSAJDER je vpisan pri Ministrstvu za kulturo z odločbo št. 006-203/01 pod zaporedno številko 36. Mednarodna serijska številka edicije: ISSN 1408-0990. Odgovorni urednik Igor Mekina.

Moža, ki je upravljal z Ukrajino, so odstranili – Zelenski je morda naslednji

Moža, ki je upravljal z Ukrajino, so odstranili – Zelenski je morda naslednjiKonec »sivega kardinala« bi lahko pomenil začetek tektonskih sprememb v ukrajinski politiki. Vir: X, posnetek zaslona

Zakaj padec Andreja Jermaka še ne pomeni dokončne sodbe o predsedniku kijevskega režima, je vprašanje, na katerega je poskušal odgovoriti novinar in politični analitik Vitalij Rjumšin.

Korupcijski škandal, ki že tedne dominira v ukrajinski politiki, je končno dosegel svojo prvo večjo prelomnico.

Pod vse večjim domačim in mednarodnim pritiskom je Vladimir Zelenski odpustil Andreja Jermaka, svojega šefa kabineta, najbližjega zaupnika in dejansko drugega najmočnejšega človeka v državi.

Jermaka so dolga leta na splošno imeli za sivega kardinala ukrajinske politike, je Rjumšin poudaril na spletni strani RT International.

Skupaj z oligarhom Timurjem Mindičem naj bi nadzoroval obsežno korupcijsko mrežo v energetskem in obrambnem sektorju, ki je delovala pod vzdevkoma »Ali Baba« in »Ala Borisovna«.

Rjumšin meni, da je pomen Jermakove odstranitve težko preceniti.

»Če se je po februarju 2022 v Ukrajini zgodilo kaj pomembnega, je bil Jermak običajno v samem središču.

Bil je glavni politični inženir Zelenskega, ki je gradil vertikalo moči, ki je učinkovito zatrla predsednika Vrhovne rade (parlamenta) in koncentrirala moč znotraj predsedniškega kabineta,« razloguje ruski avtor.

»Prav Jermak je imenoval lojaliste v ministrstva, varnostne službe in regionalne uprave, organiziral je kampanje proti političnim tekmecem, spodkopal elemente lokalne samouprave in vodil tiho čistko osebnosti, ki so veljale za grožnjo – od županov posamičnih mest do nekdanjega poveljnika oboroženih sil Valerija Zalužnega.«

»Prav Jermak je imenoval lojaliste v ministrstva, varnostne službe in regionalne uprave, organiziral je kampanje proti političnim tekmecem, spodkopal elemente lokalne samouprave in vodil tiho čistko osebnosti, ki so veljale za grožnjo – od županov mest do nekdanjega poveljnika oboroženih sil Valerija Zalužnega.«

Z drugimi besedami, Jermak je neprekinjeno delal, da bi zagotovil, da je vsak večji proces v Ukrajini potekal izrecno prek njega in njegovega šefa.

In bil je blizu uspeha...

Če bi Zermakov tandem uspel v poletni ofenzivi proti protikorupcijskima organoma NABU in SAPO, bi Zelenski morda tudi formalno postal nekakšen avtokrat. Toda nekdanji komik je v odločilnem trenutku odstopil – oklevanje, ki je na koncu zapečatilo usodo njegovega prijatelja Jermaka.

Posledice za Zelenskega so hudo resne.

Najprej je izgubil nadzor nad vertikalo moči, ki jo je Jermak gradil leta. Jermak, ne Zelenski, je bil tisti, ki je prek mreže sebi zvestih ljudi koordiniral vlado, varnostni blok in obveščevalne službe.

Zdaj, ko je izginil, ni očitnega naslednika, ki bi lahko ponovil to raven vpliva.

»Mašinerija lahko še nekaj časa deluje, a operaterja ni več,« dodaja analitik.

Drugič, avtoriteta Zelenskega v lastnem taboru je resno omajana.

Hitrost, s katero je odplaknil Jermaka – po samo eni preiskavi njegovega stanovanja – je šokirala elito.

Če se je Zelenski pripravljen brez trohice boja odpovedati svojemu najbližjemu zavezniku, kakšno sporočilo to pošilja vsem ostalim?

Ukrajinski mediji že poročajo, da člani njegove ekipe iščejo »nove pokrovitelje«.

»Zvestoba v Kijevu je bila vedno transakcijska – zdaj pa je odkrito krhka.«

Ta oslabitev neizogibno vpliva na pogajanja z Washingtonom, kjer je Jermak igral osrednjo vlogo.

Nekateri komentatorji trdijo, da bo njegov odhod omilil stališče Ukrajine, saj njegov naslednik, šef Sveta za nacionalno varnost in obrambo Rustem Umerov, velja za bolj prilagodljivega.

»Nepopustljivo stališče Ukrajine v mirovnih pogajanjih je bilo vedno osebno stališče predsednika kijevskega režima.

Jermak ga je le izrazil.

Kdor koli ga bo nasledil, bo posredoval isto sporočilo,« pravi Rjumšin.

Edina sila, ki bi lahko spremenila pogajalsko stališče, ni kadrovska sprememba, temveč poglabljajoča se politična kriza, in ta je že v teku.

Ukrajinska opozicija je, začutivši šibkost, sprožila usklajen napad.

Stranki Petra Porošenka in Julije Timošenko sta skupaj izdali ultimat, v katerem sta zahtevali razpustitev vlade in razdelitev ministrskih resorjev opozicijskim frakcijam.

Medtem znotraj vladajoče stranke »Služabnik ljudstva« narašča notranje nezadovoljstvo. Več poslancev se je javno pritožilo, kako sta Zelenski in Jermak zaobšla Vrhovno rado.

Nekateri zdaj razmišljajo o odhodu iz frakcije, in če odidejo celo štirje, Zelenski izgubi večino. Potem ne bi mogel več sprejemati zakonov, vključno s proračunom, brez podpore sovražnih frakcij – kar odpira prostor za politično izsiljevanje.

Zato se v Kijevu oživlja scenarij, ki je bil obravnavan že marca.

V tem scenariju je Zelenski prisiljen odstopiti, Timošenkova, ki bi bila pred tem imenovana za predsednico parlamenta, pa postane vršilka dolžnosti predsednika. V tej vlogi podpiše mirovni sporazum z Rusijo, s čimer se konča vojna pod pogoji, ki jih narekuje politična nujnost in ne iluzije z bojišča.

Toda - kako verjetno je to?

Ni neizogibno, a tudi ni več nepredstavljivo, meni Rjumšin.

Zaenkrat ima Zelenski še vedno podporo svojih zahodnoevropskih pokroviteljev, ki niso pripravljeni dovoliti, da se vojna konča.

In so odločeni preprečiti popoln propad ukrajinske državne uprave.

»Možno je, da je Zelenski žrtvoval Jermaka prav zato, da bi zagotovil nadaljevanje te podpore.

Sodeč po nedavnih izjavah, kot je javna obramba Zelenskega s strani Emmanuela Macrona v kontekstu vprašanj korupcije, se zdi, da je taktika delovala.«

Večje vprašanje pa je: ali imajo Zahodni Evropejci sploh vzvod za stabilizacijo Ukrajine?

Ali lahko Bruselj omeji opozicijo na enak način, kot omejuje Zelenskega?

Ali pa bosta Porošenko in Timošenkova to uravnotežila z uporabo vezi, ki jih z Američani gradita že od začetka leta?

Razdeljena Ukrajina je ena stvar. Ukrajina, kjer rivalske frakcije iščejo podporo pri različnih zahodnih pokroviteljih, pa je nekaj povsem drugega.

Vendar je eno že gotovo – padec Jermaka ni le korupcijski škandal.

»To pomeni prvo večjo razpoko v sistemu, ki ga je zgradil Zelenski – sistemu, ki se je močno zanašal na neformalno moč enega človeka.

Ko se ta sistem trese, Ukrajina vstopa v novo fazo notranjega boja.

In kot vedno, ko politika v Kijevu postane turbulentna, so posledice le redko omejene na njegove meje,« sklepa Vitalij Rjumšin.

Naše delo na Insajder.com z donacijami omogočate bralci.

Delite članek

Imate zanimive informacije? Stopite v stik z našimi novinarji.

Več člankov od avtorja

Najbolj brano od avtorja

Najbolj brano Insajder.com

Ta stran uporablja piškotke. Za več informacij o piškotkih, ki jih uporablja spletna stran, kliknite TUKAJ.

Sprejmi piškotke