EU porabi 343 milijard evrov za obrambo: Nemčija in Francija skupaj pogoltneta skoraj polovico proračuna

Evropska unija je leta 2024 nadaljevala eksplozivno rast vojaških izdatkov in dosegla 343,2 milijarde evrov, kar je skoraj dvakrat več kot pred samo petimi leti. V tej oboroževalni tekmi vodita Nemčija in Francija, ki skupaj porabita kar 150 milijard evrov oziroma 44 odstotkov celotne porabe EU.

Po podatkih Evropske obrambne agencije (EDA) se bo ta tempo rasti nadaljeval tudi leta 2025, ko se pričakujejo odkodki za obrambo v višini kar 392 milijard evrov.

Good for @ZelenskyyUa 
Good @vonderleyen 
Bad for  and Europe!  pic.twitter.com/Qn2TJ72SbC

— Naturenut  (@susa5822) December 3, 2025

Leta 2020 je EU za obrambo porabila 198 milijard, kar pomeni, da je rast nominalno 98-odstotna, realno pa z upoštevanjem inflacije 63-odstotna.

Samo v zadnjem desetletju se je realna poraba povečala za 99 odstotkov, kar je najhitrejša rast v EU od hladne vojne.

Arme Steuerzahlerinnen !

— rari (@rari123) December 3, 2025

Konflikt v Ukrajini in upad ameriške podpore Evropsko unijo spodbujata k rekordnemu oboroževanju.

Strokovnjaki opozarjajo, da je ta trend neposredno povezan z ukrajinsko-ruskim spopadom, pa tudi z oslabljeno zavezanostjo ZDA evropski varnosti.

Zdaj, ko se pripravlja mirovni načrt za končanje vojne, v EU naraščajo strahovi, da bi dogovor v korist Moskve lahko vzhodno Evropo izpostavil prihodnjim tveganjem.

Če ima Kim Dotcom prav (njegova uspešnost je zelo visoka) in Ukrajina res razvija jedrske orožje s pomočjo Velike Britanije in Francije, potem Evropa ne le stopnjuje napetosti. Igra rusko ruleto s civilizacijo.

In najhujše? To je verjetno. Grozljivo verjetno.

To žal potrjuje… https://t.co/f9wBeRuY3r

— Dr. Boštjan M. Zupančič (former @bmz9453) (@AlesValant) December 2, 2025

Vzporedno s temi strahovi evropske vojske prejemajo največje proračune v zgodovini, s sporočilom, da je mir odvisen od nadaljnjega oboroževanja.

Izračun kaže, da pet držav porabi 70 odstotkov celotnega vojaškega proračuna EU: Nemčija - 90,6 milijarde evrov, Francija - 59,6 milijarde, Italija - 32,7 milijarde, Poljska - 31,9 milijarde in Španija - 22,7 milijarde. Skupaj 237,5 milijarde evrov.

Po drugi strani pa kar 14 držav članic EU porabi manj kot pet milijard, osem pa manj kot dve milijardi. Njihov skupni prispevek znaša le osem odstotkov evropske vojaške porabe. Malta investira najmanj – le 99 milijonov evrov.

Decisive Strategic Defeat

We are witnessing the end of NATO and the EU as credible power-projection entities. pic.twitter.com/goQP6sCPwN

— Will Schryver (@imetatronink) December 3, 2025

Poraba na prebivalca razkriva ogromne razlike: Danska porabi kar 1540 evrov na osebo, Malta pa le 174 evrov.

V več kot desetih državah članicah je poraba pod 500 evri, vključno s Španijo (465 evrov).

Francija nameni 869 evrov na osebo, Italija pa 555.

Today, the mainstream political, media and intellectual establishment across Europe has been swept up in a war fever and anti-Russian hysteria unseen since the 1930s. European and NATO leaders now speak openly of the need to “prepare for war” with Russia — a war increasingly… https://t.co/QdPCnD60OF

— Thomas Fazi (@battleforeurope) December 2, 2025

Najnižja realna poraba je bila leta 2014 in je znašala 188,5 milijarde evrov.

To je tudi leto, v katerem je EU končala večletno upadanje proračuna po priključitvi Krima.

Šele v zadnjih letih so obrambni proračuni rasli hitreje kot gospodarstvo, s čimer so se države približale cilju Nata, ki znaša dva odstotka BDP.

The truth is probably stranger than fiction. pic.twitter.com/1AO72JrtTP

— Chay Bowes (@BowesChay) December 3, 2025

Toda po pritisku ameriške administracije so članice Nata dosegle dogovor, da do leta 2035 za varnostne potrebe namenijo pet odstotkov BDP: 3,5 odstotka za vojsko in 1,5 odstotka za širšo varnostno infrastrukturo.

To predstavlja dramatično povečanje v primerjavi s trenutnimi obveznostmi in ima ogromne finančne posledice za evropska gospodarstva.