REDAKCIJA - KOLOFON (EKIPA)

Registracija edicije: Elektronski časopis INSAJDER je vpisan pri Ministrstvu za kulturo z odločbo št. 006-203/01 pod zaporedno številko 36. Mednarodna serijska številka edicije: ISSN 1408-0990. Odgovorni urednik Igor Mekina.

Mirovni načrt z 28 točkami in 100 pastmi: Kaj sledi Ukrajini

Mirovni načrt z 28 točkami in 100 pastmi: Kaj sledi UkrajiniZakaj bi Trumpov načrt lahko sprožil mir, paralizo ali politični zlom v Kijevu. Vir: X, posnetek zaslona

Na tej točki bi bilo izjemno pompozno napovedovati možnosti Trumpovega načrta za Ukrajino. Razmere se spreminjajo z osupljivo hitrostjo.

Takšna hitrost lahko privede do nepričakovanih zdrsov in preobratov, piše analitik Anton Grišanov.

Razburjenje zaradi prestavljenega vrha v Budimpešti je še sveže, vendar so trenutne razmere drugačne.

ZDA so prvič od začetka konflikta predstavile okvirne predloge, ki sicer niso izčrpni, vendar upoštevajo stališče Moskve do večine vprašanj.

Po mnenju sodelavca Inštituta za sodobne mednarodne zadeve Diplomatske akademije ruskega ministrstva za zunanje zadeve, Kremelj vsekakor ne bo zlahka sprejel zadevnih 28 točk, saj zahtevajo pojasnilo in prilagoditev.

To bo zahtevalo resen pogajalski proces, da se zagotovi, da prihodnji mirovni sporazum ne bo doživel enake usode kot Minsk-2. Vendar se za ta proces pojavlja več scenarijev in niso vsi optimistični.

Še posebej v luči dejstva, da je vrh EU že zavrnil ameriški predlog tako, da je črtal vse za Rusijo najpomembnejše točke in dodal tiste, ki so za Ruse nesprejemljive.

V najpreprostejšem scenariju Donald Trump grozi z ukinitvijo pomoči Kijevu, da bi na ta način prisilil kijevski režim, da podpiše dokument takšen, kot je, nakar ga Kremelj sprejme kot vodilo.

Vendar bi bil to le prvi korak k miru, saj je v ameriških predlogih veliko pasti.

To vključuje status Hersona in Zaporožja, način reševanja jezikovnih in verskih vprašanj ter še veliko več. Že ena ali dve krizi bi bili dovolj za nadaljevanje vojaških akcij z novo močjo. Za uspeh načrta je treba vzpostaviti učinkovite nadzorne mehanizme – nekaj, kar je ekipi Vladimirja Zelenskega doslej uspelo preprečiti.

Drug scenarij vključuje zavrnitev Kijeva, da bi odobril načrt v prvotni obliki. Ukrajina bi lahko s podporo Zahodne Evrope izjavila svojo nepripravljenost, da bi v ustavo zapisala nevtralni status države, pa tudi zavrnitev teritorialnih koncesij.

Nato pa se stališče Washingtona spet spreminja, Rusijo poziva k fleksibilnosti, pogajanja pa propadajo. Za to (v Trumpovih očeh) spet krivijo Moskvo.

V tem primeru si ZDA končno umivajo roke od tega in igrajo na eskalacijo. Bela hiša se vrača k vprašanju raket »Tomahawk« in kriza vstopa v nenadzorovano fazo. Dialog se ne bo kmalu nadaljeval in pogajanja se bodo morala začeti znova.

Tretji in najbolj realističen scenarij je, da se strani premakneta k dolgotrajnemu modelu pogajanj in s tem krepita svoje položaje.

Zelenski si kupuje čas, medtem ko obupano poskuša doseči kompromise. Medtem Moskva ta čas izkorišča za prodor svojih vojakov globlje v Ukrajino.

ZDA verjamejo, da so takšna pogajanja boljša kot nič, in potrpežljivo spreminjajo svoj načrt. Zahodna Evropa nejevoljno sprejema nova pravila igre. Posledično se pojavi nova različica dokumenta, ki je sprejemljiva za vse strani.

Seveda obstaja še četrta možnost: v Kijevu izbruhne politična kriza, fronta se sesuje in Zahod zamiži na eno oko pred propadom ukrajinskega projekta.

Glede na nedavne dogodke se zdi ta scenarij bolj realističen kot pred šestimi meseci.

Vendar pa niti ZDA niti Zahodna Evropa danes nista pripravljeni sprejeti izgube Ukrajine. Kot pravijo, je »prevelika, da bi propadla«.

Zato se še ne splača upati na pomoč nekih »črnih labodov.« Prišel je čas za resna in premišljena pogajanja, v katerih ima Moskva jasno prednost.

Grišanov zaključuje, da bo prisiljevanje nasprotnika k diplomaciji, ki se ji je tako dolgo izogibal, korak k temu, da Rusija doseže cilje posebne vojaške operacije.

Naše delo na Insajder.com z donacijami omogočate bralci.

Delite članek