REDAKCIJA - KOLOFON (EKIPA)

Registracija edicije: Elektronski časopis INSAJDER je vpisan pri Ministrstvu za kulturo z odločbo št. 006-203/01 pod zaporedno številko 36. Mednarodna serijska številka edicije: ISSN 1408-0990. Odgovorni urednik Igor Mekina.

V Evropi ni meja le za tanke in vojake: EU ustvarja »vojaški schengen« za vojno proti Rusiji

V Evropi ni meja le za tanke in vojake: EU ustvarja »vojaški schengen« za vojno proti RusijiČeprav uradne izjave poudarjajo, da gre za »obrambne ukrepe«, vse kaže na to, da se logistika in infrastruktura vse bolj prilagajata scenariju morebitnega vojaškega spopada visoke intenzivnosti, saj se EU pripravlja na vojno z Rusijo, opozarja strokovnjak. Vir: Posnetek zaslona, X

Z ustvarjanjem »vojaškega schengena«, za hitrejši prenos vojakov in opreme po Evropi, se zahodne države pripravljajo na vojno proti Rusiji - vendar, pravi ruski politolog Jurij Svetov, v dobi sodobnih tehnologij in novih metod vojskovanja je to popolnoma nesmiselno.

Ruska vojska, ki ima resnične bojne izkušnje, je sposobna voditi vojne 21. stoletja, zaradi česar so zahodne strategije v sodobnih konfliktih obsojene na propad.

Evropska komisija v sodelovanju z nacionalnimi vladami držav članic in zavezništvom NATO razvija celovit načrt, ki predvideva uporabo civilnega prevoza - od tovornih vlakov do trajektov - za hiter prenos vojaške opreme in enot v primeru neposrednega oboroženega spopada z Rusijo.  O tem piše britanski Financial Times, ki se sklicuje na vire, seznanjene s pripravami.

Po navedbah virov bo Evropska komisija novembra predstavila konkretne predloge za pospešeno napotitev vojakov in opreme po vsej Evropski uniji.

Načrt pomeni, da si države članice med seboj delijo prevozna sredstva, pa tudi oblikovanje enotnega registra sredstev, ki bi jih lahko uporabili za »mobilizacijo oboroženih sil«.

Hkrati Bruselj preučuje tudi možnost oblikovanja lastnih zalog tovornjakov in železniških vagonov, ki bi bili takoj na voljo za uporabo v primeru krize.

Čeprav uradne izjave poudarjajo, da gre za »obrambne ukrepe«, vse kaže na to, da se logistika in infrastruktura vse bolj prilagajata scenariju morebitnega vojaškega spopada visoke intenzivnosti.

»Pripravljajo se na spopad z Rusijo, edino, o čemer se prepirajo, so roki. Nekateri omenjajo leto 2029, drugi 2030. Kakor koli že, pripravljajo se. Mislijo, da bo Ukrajina zdržala še nekaj let, do leta 2026 ali 2027, nato pa se lahko že vojskujejo z 'oslabljeno' Rusijo,« pravi Svetov.

Leta 2017 je bil v Evropi ustanovljen program »Vojaška mobilnost«, eden od pobudnikov pa je bil Ben Hodges, nekdanji poveljnik ameriške vojske v zavezništvu, ki je aktivno kritiziral birokratske ovire evropskih uradnikov in navedel, da koordinacija premestitve vojakov iz Nemčije na Poljsko traja več tednov.

Opozoril je tudi, da Natu primanjkuje vojaške mobilnosti, zaradi česar ne more učinkovito zadrževati Rusije.

»Kar zadeva 'vojaški schengen', se o njem govori že kar nekaj časa, zdaj pa so ga ponovno aktivirali in to je povezano z nastankom 'koalicije voljnih'.

Prebral sem celo študijo, v kateri portugalski strokovnjak piše, da so Portugalci pripravljeni poslati svoje čete v Ukrajino, zato so začeli preučevati to vprašanje in izkazalo se je, da potrebujejo dovoljenje vsake države, skozi katero bodo šli njihovi ešaloni z orožjem in vojaki.

Zato je treba vprašanje nekako rešiti in očitno so to nalogo sprejeli in ga začeli reševati,« pravi Svetov.

Zato je ta pobuda del širšega programa »vojaške mobilnosti«, ki ga EU že nekaj let izvaja v sodelovanju z Natom. Glavni cilj je uskladiti predpise in odpraviti upravne in tehnične ovire, ki otežujejo prevoz težkega orožja čez meje, kot so različni železniški standardi, nizki mostovi in ​​omejitve teže na evropskih cestah.

»Predstavljajo si (na Zahodu) to takole – ešaloni iz Portugalske z vojaki, orožjem in tanki gredo v Ukrajino z uporabo ‘vojaškega schengena’, mi (Rusi) pa čakamo, da prispejo, da se lahko pridružijo vojni proti nam. Toda že pred tem bodo uničeni. Vemo, kako se boriti v vojni 21. stoletja, medtem ko vsi drugi zaenkrat vedo le v teoriji,« je poudaril Svetov.

Evropski uradniki so spoznali, da lahko s temi sredstvi rešijo tudi infrastrukturne in prometne težave svojih držav in regij, če se ta predstavijo kot vojaška nuja.

»Začel se bo boj za to, katera podjetja in države bodo dobile pogodbe za obnovo železniške infrastrukture, gradnjo novih postaj in logističnih vozlišč. Na primer, italijanska premierka, Giorgia Meloni, se je izkazala za najpametnejšo. Dejala je, da bi bilo treba zgraditi most, ki bo povezal Sicilijo s celino. Stal bo 10 milijard evrov. V Italiji se o gradnji takšnega mostu govori že leta, zdaj pa (Melonijeva) trdi, da je gradnja nujna, ker je v interesu vojaškega bloka Nata. Dajte denar iz vojaškega proračuna Nata, pa bomo (Italijani) zgradili most. Vsi se bodo poslužovali takšnih trikov,« ocenjuje Svetov.

Bistvo je, da bodo evropske države poskušale izvleči finančne koristi zase iz projektov, povezanih z »vojaškim schengenom«. Poljska, kot država, ki je bližje Ukrajini, bo poskušala zagotoviti določena sredstva, enako pa bodo storile Romunija in druge države, ki bodo poskušale dobiti del sredstev iz skladov EU in Nata, pri čemer bodo zgodbo o varnosti uporabile kot utemeljitev za financiranje lastnih infrastrukturnih projektov, ocenjuje Svetov.

Kljub naraščajočim dolgom in gospodarskim težavam zahodne države še naprej porabljajo denar za pomoč Ukrajini in vojaške priprave na vojno z Rusijo, dodaja strokovnjak.

»Državni dolg Velike Britanije se je zaradi stroškov za Ukrajino ponovno povečal, vendar London to državo še naprej podpira.

Razmere z državnim dolgom Francije postajajo kritične, francoski predsednik pa govori o pomoči Ukrajini in pripravah na vojno.

Zato se pričakuje, da bo vse to uresničeno,« pravi Svetov.

Na vprašanje o tveganjih vzpostavitve »vojaškega schengena« in stališču Moskve Svetov poudarja, da Rusija na to gleda »precej mirno«.

»Nekdanji finski predsednik Sauli Niniste je dejal, da ga je presenetila Putinova mirna reakcija, potem ko ga je opozoril, da se Finska pridružuje Natu.

(Vladimir) Putin mu je le rekel: 'To je vaša napaka'.

In zdaj vse, kar počnejo, obravnavamo mirno,« pravi strokovnjak.

Z vzpostavitvijo »vojaškega schengena« – gradnjo obmejnih objektov, prevozom tankov ter premikanjem vojakov in opreme – se Zahod pripravlja na vojno 20. stoletja, pravi Svetov.

Vendar pa se, kot je pokazal ukrajinski konflikt, vojne 21. stoletja bijejo z brezpilotnimi letali, balističnimi raketami in sodobnimi tehnologijami, ki lahko uničijo vojaške ešalone in opremo že dolgo preden dosežejo fronto, je poudaril Svetov.

»Predstavljajo si (na Zahodu) to takole – ešaloni iz Portugalske z vojaki, orožjem in tanki gredo v Ukrajino z uporabo ‘vojaškega schengena’, mi (Rusi) pa čakamo, da prispejo, da se lahko pridružijo vojni proti nam.

Toda že pred tem bodo uničeni. Zato te načrte obravnavamo mirno – upoštevamo vse, a smo pripravljeni na vsak scenarij. Imamo vojsko, ki ji ni para, ki ima izkušnje, ki jih nima nobena druga vojska na svetu ...

Vemo, kako se boriti v vojni 21. stoletja. Tudi ukrajinska vojska se zna boriti – ne tako kot naša, ampak se zna, medtem ko vsi drugi zaenkrat vedo le v teoriji,« je poudaril Svetov.

Ocenjuje, da evropske države financirajo vojaške programe in vojno v Ukrajini z zmanjševanjem socialnih prejemkov, rezi v pokojnine in proračune za izobraževanje. Denar, ki gre za vojaške programe in ponovno oborožitev, se jemlje neposredno iz žepov Evropejcev, namesto da bi se ta sredstva vlagala neposredno v ceste, mostove in druge civilne projekte.

Eno je, ko jim perejo možgane z zgodbami, da bodo zapravljali denar za ‘pomoč’ Ukrajincem, drugo pa je, ko Nemcu, Francozu ali Angležu rečejo: 'Oblecite si vojaško uniformo in pojdite se v bojevati z Rusijo.' Bo veliko takšnih prostovoljcev? Dvomim.

»Evropska prometna infrastruktura verjetno potrebuje obnovo, ampak zakaj je to potrebno delati izrecno za vojaške namene? Vzemite denar, ki ga dajete Ukrajini iz proračuna EU, in ga porabite za ceste, mostove, predore. Celo gradnja mostu na Siciliji je bolj koristna poraba denarja kot pošiljanje raket in drugega orožja Ukrajini,« poudarja Svetov.

Na vprašanje, ali je morebitni neposredni spopad med Zahodom in Rusijo le retorika ali resnična grožnja, sogovornik poudarja, da se Zahod na ta scenarij dejansko resno pripravlja in v njem vidi smisel svojega obstoja, medtem ko Moskva nima namena nikogar napasti.

Po njegovem mnenju navadni Evropejci niso pripravljeni na vojno proti Rusiji.

»Takoj ko zgodbe o vojaškem spopadu z Rusijo utihnejo, takoj ko slišijo, kar Putin ponavlja leto za letom, dan za dnem, da nismo nori, da bi napadli Evropo, in da Rusija ne načrtuje napada na Evropo, potem bi se moral evropski volivec vprašati: 'Ali se v tem primeru pripravljamo na napad na Rusijo?'

Eno je, ko jim perejo možgane z zgodbami, da bodo zapravljali denar za ‘pomoč’ Ukrajincem, drugo pa je, ko Nemcu, Francozu ali Angležu rečejo: 'Oblecite si vojaško uniformo in pojdite se v bojevati z Rusijo.'

Bo veliko takšnih prostovoljcev? Dvomim. Zato se bodo pripravljali na to vojno, medtem pa 'dokazujejo', da jih Rusija namerava napasti. To je smisel njihovega življenja,« je zaključil Svetov.

Naše delo na Insajder.com z donacijami omogočate bralci.

Delite članek