Dr. Andrej Vizjak na vrhu OECD o umetni inteligenci: Slovenski glas v EU ali glas vpijočega v puščavi?

Nedavno je dr. Andrej Vizjak kot prvi ekonomist iz Slovenije nastopil z osrednjim govorom (Keynote Speech) na srečanju Skupine NAEC prijateljev (New Approaches to Economic Challenges) pri Organizaciji za gospodarsko sodelovanje in razvoj (OECD) v Parizu.

Dogodek je vodil generalni sekretar OECD Mathias Cormann, ki je dr. Vizjaka osebno povabil k sodelovanju.

Znani ekonomist iz Slovenije, ki danes dela v Dubaju je na vrhu OECD predstavil glavne poudarke svojih knjig o uporabi umetne inteligence v ekonomiji.

V svojem govoru je dr. Vizjak predstavil vpliv umetne inteligence (AI) na poslovne modele in konkurenčnost podjetij, ob tem pa povzel ključne ugotovitve o umetni inteligenci, ki jih je pripravil v zadnjem letu.

Predstavitev je naletela na izjemen odziv, kar potrjujejo številna vprašanja udeležencev in zanimanje za nadaljnje sodelovanje.

Gre za pomemben mejnik za Slovenijo, saj je to prvi primer, da je slovenski strokovnjak nastopil kot edini in osrednji govorec na uradnem dogodku OECD, ki ga vodi generalni sekretar organizacije.

Enako zanimivo pa je tudi vprašanje – kaj se v resnici skriva v Vizjakovih knjigah in nastopih, da so pritegnili tudi strokovnjake OECD-a?

Dr. Andrej Vizjak, poslovni svetovalec in strokovnjak za umetno inteligenco (nekdanji sodelavec podjetij PwC in A.T. Kearney ter profesor na Ingolstadt School of Management), je bil zmeraj znan po izjemnih dosežkih na področju ekonomije.

Vendar pa njegova zadnja dela prihajajo v prelomnem trenutku. 

Med letoma 2024 – 2025 je namreč zaključil obsežno 10-delno serijo knjig o umetni inteligenci.

Ta serija predstavlja njegov najnovejši prispevek na tem področju, ki nadgrajuje njegovo prejšnje delo na področju poslovne strategije in inovacij (skupaj je napisal več kot 25 knjig, od katerih je veliko izdalo založništvo Springer in se osredotočajo na konkurenčno rast, upravljanje medijev in ekonomijo, temelječo na obsegu.

Zbirka še ni široko digitalizirana ali navedena na večjih platformah, kot je Amazon – namenjena pa je vodstvenim delavcem, oblikovalcem politik in razpravam, ne pa splošni javnosti.

Serija raziskuje transformativni vpliv umetne inteligence na svetovna gospodarstva, poslovne modele in konkurenčnost, s poudarkom na praktičnih strategijah za prilagajanje v dobi, ki jo poganja umetna inteligenca.

Utemeljena je na Vizjakovem znanju na področju operativnega raziskovanja, finančnega inženirstva in inovacij (npr. iz njegovega sodelovanja s Springerjem) z nastajajočimi trendi umetne inteligence, kot so strojno učenje, etična uporaba in sektorske motnje.

Ključne teme Vizjakovega so »AI kot konkurenčni vzvod« oziroma vprašanje, »kako lahko podjetja uporabijo AI za konkurenco proti obsegu« (v skladu z Vizjakovimi prejšnjimi deli, kot je Competing Against Scale).

Usklajeno z okvirom NAEC (New Approaches to Economic Challenges) OECD, Vizjak daje primere uporabe AI s poudarkom na vlogi AI v produktivnosti, trgih dela in trajnostni rasti.

Vizjak ob tem uporablja interdisciplinarni pristop: združevanje ekonomije, tehnologije in politike s študijami konkretnih primerov iz Evrope, Azije in ZDA.

Serija je bila pripravljena med Vizjakovim svetovalnim delom v Dubaju (prek AV Consulting) in njegovimi globalnimi predavanji, pri čemer je črpal iz analiz več kot 600 hitro rastočih podjetij.

Njegove ključne ugotovitve nas vrhu OECD-ja opozarjajo, da smo priča »preobratu poslovnega modela.«

vizjak3.jpg

AI namreč pospešuje strategije »osvojitve niše«, kar manjšim podjetjem omogoča, da po učinkovitosti za 20–30 % prekašajo velika podjetja (npr. s prediktivno analitiko v dobavnih verigah).

Vendar pa 40 % zastarelih modelov brez integracije AI tvega - zastarelost.

Povečanje konkurenčnosti: sektorji, kot sta proizvodnja in finance, beležijo 15–25 % povečanje donosa naložb zaradi umetne inteligence, vendar potrebujejo izpopolnjevanje znanja – Vizjak ocenjuje, da se bo do leta 2030 70 % delovnih mest razvilo, ne pa izginilo.

Tveganja in etika: poudarja »odgovorno širjenje«, opozarja na pristranskost umetne inteligence (npr. v algoritmih za zaposlovanje) in poziva k politikam EU/OECD, ki bi uravnotežile inovacije in pravičnost.

Globalne posledice: umetna inteligenca bi lahko do leta 2030 povečala svetovni BDP za 15,7 bilijona dolarjev (po modelih, navdihnjenih s PwC), vendar neenakomerna uvedba daje prednost regijam, kot je Azija; Slovenija/EU mora po Vizjakovi oceni dati prednost znanju o umetni inteligenci za mala in srednja podjetja.

Vsekakor pa Vizjakovo delo utrjuje Vizjakov prehod iz medijev in strategije k umetni inteligenci in s tem tudi Slovenijo pozicionira kot glas podpore razvoju umetne inteligence v EU.

Glede na capljanje EU za Azijo in ZDA pa je veliko vprašanje, ali bo tudi doača oblast, ki milijarde raje vlaga v orožje namesto v umetno inteligenco – ta glas slišala, da ne bo ostal le še en glas – vpijočega v puščavi…

Glede na analizo drugih ekonomistov, na primer tukaj, je namreč evropska strategija na tem področju groteskna in euresničljiva. 

To pa ocenjuje, če jo o uresničljivosti načrtov EU povprašaš - celo sama umetna inteligenca!