REDAKCIJA - KOLOFON (EKIPA)

Registracija edicije: Elektronski časopis INSAJDER je vpisan pri Ministrstvu za kulturo z odločbo št. 006-203/01 pod zaporedno številko 36. Mednarodna serijska številka edicije: ISSN 1408-0990. Odgovorni urednik Igor Mekina.

Trump prvi uvajal carine in omejitve, sedaj besni in paničari, ker mu je »sovražna« Kitajska vrnila udarec

Trump prvi uvajal carine in omejitve, sedaj besni in paničari, ker mu je »sovražna« Kitajska vrnila udarecKar je sejal, to je dobil: Donald Trump in Xi Jinping Vir: CNN, posnetek zaslona

Ameriški predsednik že dva dni rohni na svojih družbenih kanalih, obtožuje Kitajsko, daje »nevarna«, grozi z novimi ukrepi in podobno.

In zakaj?

Zato, ker je Kitajska po seriji ameriških omejevalnih ukrepov do Kitajske odgovorila z omejitvijo izvoza »redkih zemelj« in s tem dobesedno »matirala« ZDA.

Poglejmo vrstni red dogodkov.

Ameriško ministrstvo za trgovino je 29. septembra napovedalo novo pravilo, ki razširja omejitve izvoza s seznama subjektov na hčerinske družbe, ki so v vsaj 50-odstotni lasti podjetja s seznama – poteza, ki je očitno usmerjena proti kitajskim podjetjem.

To je bilo na splošno razumljeno kot poskus Washingtona, da si pred naslednjim krogom pogovorov med Kitajsko in ZDA ustvari nov vzvod.

Prejšnjo sredo so ameriške agencije, vključno z ministrstvom za trgovino, napovedale, da bodo na svoj seznam omejene trgovine dodale 15 kitajskih podjetij.

V četrtek je nato ministrstvo za finance sporočilo, da bo uvedlo četrti krog sankcij, usmerjenih proti rafinerijam s sedežem na Kitajskem, ki še naprej kupujejo iransko nafto.

Poleg tega bodo ZDA od 14. oktobra začele zaračunavati pristaniške pristojbine za tovorne ladje kitajske izdelave.

Vse to pa je samo vrh ledene gore ameriških ukrepov, ki vključujejo omejitev prodaje naprednih čipov Kitajski, predvsem podjetju Huawei, omejitve prodaja litografskih strojev, omejitev prodaje programov in tako naprej…

Sledil je kitajski protiukrep: zahteva, da si vsi, ki želijo izvoziti izdelke, ki bi lahko bili uporabljeni v vojaške namene in ki imajo 0,1 odstotka vrednosti »redkih zemelj« iz Kitajske v svojih proizvodih – pridobijo soglasje Kitajske.

Če ne – naslednjič ni več nakupov teh materialov na Kitajskem.

Kitajska je takoj dvignila tudi ladijske pristojbine za ameriške ladje.

Trump: Dogajajo se zelo čudne stvari na Kitajskem! Postajajo zelo sovražni in pošiljajo pisma državam po vsem svetu!

To je takoj povzročilo besno reakcijo Donalda Trumpa.

Sporočilo z X na sredi njegove žalostinke, ki smo ga dodali in kaže, koliko kilogramov redkih zemljin potrebuje posamezni izdelek vojaške industrije, pa razkriva, zakaj ga je zadnji kitajski ukrep tako zelo prizadel...

»Dogajajo se zelo čudne stvari na Kitajskem! Postajajo zelo sovražni in pošiljajo pisma državam po vsem svetu, v katerih izražajo željo, da bi uvedli izvozne omejitve na vsak element proizvodnje, povezan z redkimi zemljinami in praktično s čimerkoli drugim, kar si lahko izmislijo, tudi če to ni proizvedeno na Kitajskem. Nihče še ni videl česa takega — v bistvu bi to »zamašilo« trge in otežilo življenje skoraj vsaki državi na svetu, še posebej Kitajski. Obrnile so se na nas tudi druge države, ki so izjemno jezne zaradi te velike trgovinske sovražnosti, ki se je pojavila kar iz nič. Naši odnosi s Kitajsko so bili v zadnjih šestih mesecih zelo dobri, zato je ta poteza na področju trgovine še toliko bolj presenetljiva.

Vedno sem čutil, da prežijo na nas, in zdaj, kot ponavadi, se je izkazalo, da imam prav! Nikakor ne bi smelo biti dovoljeno, da Kitajska drži svet za »talca«, vendar se zdi, da je bil to njihov načrt že nekaj časa – začenši z »magneti« in drugimi elementi, s katerimi so si tiho pridobili nekakšen monopolni položaj, kar je vsaj rečeno zlovešča in sovražna poteza. Toda ZDA imajo tudi monopolne položaje, veliko močnejše in obsežnejše od kitajskih. Do zdaj jih preprosto nisem želel uporabiti, ker ni bilo razloga za to — DO ZDAJ!

Pismo, ki so ga poslali, je zelo dolgo in podrobno, s natančnim opisom vsakega elementa, ki ga želijo zadržati pred drugimi državami. Stvari, ki so bile nekoč rutinske, to niso več. S predsednikom Xijem nisem govoril, ker za to ni bilo razloga. To je bilo res veliko presenečenje, ne samo zame, ampak za vse voditelje svobodnega sveta. Čez dva tedna bi se moral srečati s predsednikom Xijem na vrhu APEC v Južni Koreji, vendar zdaj očitno za to ni več razloga.

Kitajska pisma so bila še posebej neprimerna, saj je bil to dan, ko po treh tisočletjih vojn in kaosa vlada mir na Bližnjem vzhodu. Sprašujem se, ali je bil ta časovni trenutek naključen? Glede na to, kar Kitajska pravi o sovražnem »ukazu«, ki so ga pravkar izdali, bom prisiljen, kot predsednik Združenih držav Amerike, finančno odgovoriti na njihovo potezo. Za vsak element, ki so ga uspeli monopolizirati, imamo mi dva.

Nikoli nisem mislil, da bo do tega prišlo, vendar se, kot pri vseh stvareh, zdi, da je čas prišel. Čeprav bo to morda boleče, bo to na koncu zelo dobra stvar za ZDA. Ena od politik, ki jih trenutno pripravljamo, je obsežno zvišanje carin na kitajske izdelke, ki prihajajo v Združene države Amerike. Obstaja še veliko drugih protiukrepov, ki so prav tako resno v obravnavi. Hvala za vašo pozornost glede te zadeve!

DONALD J. TRUMP, PREDSEDNIK ZDRUŽENIH DRŽAV AMERIKE«

Pismo je polno netočnosti in pretiravanj.

Je pa res, da gre za močno (proti)orožje Kitajske.

Po novih pravilih celo tajvanski TSMC ne bi več mogel prodajati svojih čipov v ZDA - ker so v njih kitajske zemljine!

Kmalu zatem je prišel še uraden kitajski odgovor na Trumpovo tirado.

Peking je posvaril pred povračilnimi ukrepi zaradi ameriških carinskih ultimatov.

Ministrstvo za trgovino pravi, da grožnje niso »pravi način« za sporazumevanje s Kitajsko.

Peking je dal jasno vedeti, da se ne bo uklonil najnovejšim carinskim grožnjam Washingtona, in ZDA pozval, naj si namesto stopnjevanja napetosti prizadevajo za dogovor s pogajanji.

Peking je dal jasno vedeti, da se ne bo uklonil najnovejšim carinskim grožnjam Washingtona, in ZDA pozval, naj si namesto stopnjevanja napetosti prizadevajo za dogovor s pogajanji.

Opozorilo je bilo del uradne izjave, ki jo je v nedeljo objavilo kitajsko ministrstvo za trgovino.

Odziv je sledil načrtu ameriškega predsednika Donalda Trumpa, da uvede 100-odstotne carine na kitajski uvoz, pri čemer je navedel nove omejitve Pekinga glede izvoza redkih zemelj - ključnih materialov, ki se uporabljajo v izdelkih, od pametnih telefonov do bojnih letal.

»Kitajsko stališče glede trgovinske vojne je dosledno: ne želimo si je, vendar se je ne bojimo,« je sporočilo ministrstvo.

Vnovična trenja grozijo, da bodo izničila morebitno srečanje med Trumpom in kitajskim predsednikom Xi Jinpingom, ki naj bi potekalo ob robu vrha APEC v Južni Koreji konec oktobra ali v začetku novembra.

Srečanje je veljalo za priložnost za oživitev dialoga med dvema največjima svetovnima gospodarstvoma.

Trump je medtem večino leta porabil za zvišanje uvoznih dajatev za trgovinske partnerje, da bi izsilil koncesije.

Kitajska pa se ni hotela ukloniti in se je zanašala na svoj gospodarski vpliv, da bi se zoperstavila pritiskom ZDA.

Kitajska nova izvozna pravila zdaj zahtevajo, da morajo tuja podjetja pred izvozom blaga, ki vsebuje celo minimalne količine redkih zemeljskih elementov kitajskega izvora, pridobiti posebno dovoljenje.

Kitajska nova izvozna pravila zdaj zahtevajo, da morajo tuja podjetja pred izvozom blaga, ki vsebuje celo minimalne količine redkih zemeljskih elementov kitajskega izvora, pridobiti posebno dovoljenje.

Avgusta sta se ZDA in Kitajska dogovorili o podaljšanju carinskega premirja po trgovinski vojni, v kateri sta obe strani uvajali vedno višje dajatve.

V okviru 90-dnevnega podaljšanja so se ameriške carine na kitajski uvoz znižale s 145 % na 30 %, medtem ko so se kitajske carine na ameriške izdelke znižale s 125 % na 10 %.

Podaljšanje naj bi se izteklo novembra.

Sedanje »napenjanje mišic« z obeh strani se bo zelo mogoče, tako kot se je končalo ob »prvi rundi« obračuna, tudi tokrat končalo z obojestranskim, vsaj delnim umikom uvedenih ukrepov.

Je pa tudi ta epizoda trgovinske vojne jasen dokaz, da ZDA proti Kitajski nimajo več pravega protiorožja.

Kitajska je namreč »pretopila« v zlato že skoraj polovico svojih nekdanjih ameriških obveznic (graf zgoraj), za Japonsko in UK je šele tretja največja imetnica ameriških dolžniških obveznic, od izvoza in nakupov na ameriškem trgu pa je že bistveno manj odvisna kot nekoč.

Obenem ima za svoje izdelke na voljo svetovni trg, kjer ZDA preprosto na številnih področjih nimajo več ne najnovejše tehnologije, ne najboljših proizvodov.

Kdor ne verjame, naj si ogleda le trg električnih avtomobilov.

Tudi podatki o patentih (zgoraj) glede »redkih zemljin« kažejo, da jih ima Kitajska vse več, ZDA pa jih praktično nimajo.

In tega se ne da spremeniti čez noč, celo če bi ZDA in EU pričeli z ponovnim vzpostavljanjem industrij...

Kitajska je »pretopila« v zlato že skoraj polovico svojih nekdanjih ameriških obveznic, za Japonsko in UK je šele tretja največja imetnica ameriških dolžniških obveznic, od izvoza in nakupov na ameriškem trgu pa je že bistveno manj odvisna kot nekoč - in zato jo grožnje, kot je opisana zgoraj, vse manj skrbijo.

V ZDA zato seveda paničarijo - in to z razlogom, še posebej, če imajo do Kitajske sovražne namene.

Če ne, je strah odveč, kajti civilna industrija ne bi smela biti ogrožena.

V obskurnem ameriškem Komiteju za komunistično partijo Kitajske so medtem kitajske protiukrepe videli celo kot kitajsko vojno napoved ZDA in kot udarec v obraz predsedniku Trumpu..

»ZDA rade igrajo globalnega sodnika – sankcionirajo kogar koli želijo, dolar spremenijo v orožje, prekinjajo dostop do tehnologij in temu pravijo »obramba demokracije«.

Toda kaj se zgodi v trenutku, ko se Kitajska upre? Nenadoma gre za »gospodarsko agresijo« ali »vojaške trgovinske ukrepe«.

Bodimo realni – ne gre za pravila, ampak za nadzor. In ta nadzor hitro izginja,« je komentiral eden od uporbnikov na omrežju X.

Naše delo na Insajder.com z donacijami omogočate bralci.

Delite članek