REDAKCIJA - KOLOFON (EKIPA)

Registracija edicije: Elektronski časopis INSAJDER je vpisan pri Ministrstvu za kulturo z odločbo št. 006-203/01 pod zaporedno številko 36. Mednarodna serijska številka edicije: ISSN 1408-0990. Odgovorni urednik Igor Mekina.

Še ena opeka v zidu (obupa): Kakšna je obramba Nata pred droni

Še ena opeka v zidu (obupa): Kakšna je obramba Nata pred droniNATO načrtuje »zid proti dronom«, vreden milijarde, a zaenkrat se je za najbolj zanesljivo obrambo izkazal - mitraljez. Vir: Posnetek zaslona, X

Zahodni zavezniki vse pogosteje napovedujejo gradnjo tako imenovanega »zidu proti dronom« - megaprojekta, ki naj bi evropsko nebo zaščitil pred ruskimi droni, ki se jim vse pogosteje dozdevajo.

Čeprav ideja še ni dobila konkretne oblike, je že jasno, da bo njena uresničitev trajala leta, stala milijarde in se soočila s tehnološkimi in logističnimi ovirami, ki jih bo morda nemogoče premagati.

Po več primerih, ko so se v zračnem prostoru Poljske in Romunije pojavili droni, nad danskimi in nemškimi letališči pa so opazili neidentificirana brezpilotna letala, ki so bila brez dokazov razglašena za ruska, je evropske prestolnice zajela histerija.

Predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen je prejšnji mesec predlagala »zid proti dronom« kot »temelj verodostojne obrambe«, za katerega je nemški obrambni minister Boris Pistorius sicer priznal, da ga v naslednjih treh ali štirih letih ne gre pričakovati.

Za razliko od izraelskega »Železnega ščita«, ukrojenega za ozemlje velikosti ameriške zvezne države New Jersey, bi moral NATO pokriti ​​mejo, dolgo več kot 2500 kilometrov – od Barentsovega do Črnega morja.

Največji strah Zahoda vzbuja ruski brezpilotni letalnik »Geran 2«, ki ima doseg približno 1200 kilometrov in nosi bojno glavo, težko do 50 kilogramov.

Moskva ga uporablja v »valovih nasičenosti«, skupaj s cenejšimi modeli, namenjenimi preslepitvi protiletalskih sistemov.

NATO ima v svojem arzenalu sisteme, kot so IRIS-T ali NASAMS, topovi »Gepard« in »Skyranger«, vendar so zasnovani za boj proti letalom in manevrirnim raketam.

Njihova uporaba v boju z brezpilotnimi letalniki vodi ne le do vprašanja, ali je učinkovita, ampak – ali je donosna.

Že ena sama raketa Patriot stane več kot cel roj ruskih brezpilotnih letalnikov.

Zato so zahodni strategi prisiljeni izračunati »stroške glede na sestrelitev«.

To je razlog, da razmišljajo o laserskih sistemih – dragih za proizvodnjo, a poceni za izstrelitev, pa tudi o prestreznih brezpilotnih letalih. A vse to je v fazi prototipa in množična uporaba še ni na vidiku.

V analizi »Bloomberga«, ki navaja, da je obstoječa obramba pred brezpilotnimi letali neučinkovita in predraga, zato poziva k uporabi ukrajinskih izkušenj – zahodni zavezniki bi se morali od svojega zaveznika učiti, kako se braniti pred brezpilotnimi letali, ker je pri tem zelo uspešen, kot je navedeno.

In kako je videti ta zelo sofisticirana obramba, je pojasnjeno v nadaljevanju besedila.Kijev se namreč zanaša na mobilne radarje, akustične senzorje in aplikacijo »zračni alarm«, prek katere državljani poročajo o brezpilotnih letalih.

Pa tudi na pehoto, ker majhne enote gredo na teren in streljajo na drone iz mitraljezov.

Strategija, ki zveni kot nekaj iz druge svetovne vojne, toda zahodni zavezniki, močni na besedah ​​in vse bolj skopuški z denarnicami, trdijo, da se je izkazala za presenetljivo učinkovito.

Občasno, dodajajo, se uporabljajo tudi naprednejša sredstva kot so puške: lahka letala in helikopterji z mitraljezi, Ukrajina pa menda razvija celo prestrezovalne brezpilotne letala, ki bodo prestregla tarčo.

Edino, kar jim kvari srečo, je, da Rusija medtem ne miruje: dodaja reaktivne motorje in povečuje manevrirne zmožnosti svojih letal.

Navkljub temu nekatere države trdijo, da so tako navdušene, da zdaj poskušajo ukrajinske izkušnje uporabiti za lastne sisteme.

Velika Britanija je podpisala pogodbo o proizvodnji ukrajinskih prestrezovalnih brezpilotnih letal, nemško zagonsko podjetje Titan Technologies pa o sistemih, ki uporabljajo umetno inteligenco.

NATO namerava v svoj »zid« vključiti elektronsko bojevanje, sisteme, ki oddajajo signale in lahko motijo ​​»možgane« brezpilotnega letala, vendar je tudi to zelo drago, če bi se uporabljalo samo za brezpilotne letala.

Tako je zahodna vojaška mašinerija v svoji večni obsedenosti s spektakularnimi in pregrešno dragimi rešitvami z glavo udarila ob zid lastnih iluzij.

Naše delo na Insajder.com z donacijami omogočate bralci.

Delite članek

Imate zanimive informacije? Stopite v stik z našimi novinarji.

Več člankov od avtorja

Najbolj brano od avtorja

Najbolj brano Insajder.com

Ta stran uporablja piškotke. Za več informacij o piškotkih, ki jih uporablja spletna stran, kliknite TUKAJ.

Sprejmi piškotke