REDAKCIJA - KOLOFON (EKIPA)

Registracija edicije: Elektronski časopis INSAJDER je vpisan pri Ministrstvu za kulturo z odločbo št. 006-203/01 pod zaporedno številko 36. Mednarodna serijska številka edicije: ISSN 1408-0990. Odgovorni urednik Igor Mekina.

Polarna svilna pot: Rusija in Kitajska sta okrepili vpliv na Arktiki

Polarna svilna pot: Rusija in Kitajska sta okrepili vpliv na Arktiki»Arctic Express« je povezal kitajska pristanišča Ningbo, Šanghaj, Qingdao in Dalian z evropskimi pristanišči Rotterdam, Hamburg, Gdansk in Felixstowe v Veliki Britaniji. Vir: Posnetek zaslona, X

Kitajska je ta mesec odprla prvo komercialno ladijsko pot, del Polarne svilne poti, ki povezuje kitajska pristanišča Ningbo, Šanghaj, Qingdao in Dalian z evropskimi pristanišči Rotterdam, Hamburg, Gdansk in Felixstowe v Združenem kraljestvu.

Po poročanju kitajskega časopisa »People's Daily« pot izvoznikom ponuja hitrejši in učinkovitejši kanal za dostavo blaga na evropske trge.

Prevoz s kontejnerskimi ladjami po Severni morski poti je približno teden dni hitrejši od prevoza z vlaki po železniški poti med Kitajsko in Evropo ter približno dvajset dni krajši od prevoza po tradicionalnih poteh skozi Sueški prekop ali okoli Rta dobrega upanja, poroča omenjeni kitajski časnik.

Na Kitajskem poudarjajo, da prvo potovanje po »Polarni svilni poti« sovpada z vrhuncem predbožične sezone dobave v Evropi, kar naj bi izvoznikom omogočilo, da se na trgu pozicionirajo prej in se tako izognejo navalu vrhunca sezone dostav, pa tudi morebitnim posledicam nestabilnosti v regiji Rdečega morja in Bližnjega vzhoda.

»Glavni razlog za izbiro arktične ekspresne poti Kitajska-Evropa je njen ugoden tranzitni čas, ki močno koristi celotni trženjski verigi,« navaja kitajski časopis Global Times in dodaja, da kitajski analitiki opozarjajo tudi na relativno varnost obhoda preobremenjenih potencialnih ozkih grl, kot je Rdeče morje.

Ladja »Istanbul Bridge« (Carigrajski most), ki je 22. septembra izplula iz pristanišča Ningbo proti pristanišču Felixstowe v Veliki Britaniji, naj bi pot po Severni morski poti opravila v 18 dneh, kar naj bi bil skoraj polovica časa v primerjavi s tradicionalnimi morskimi potmi.

»Istanbul Bridge« je kontejnerska ladja, ki pluje pod liberijsko zastavo in ima kapaciteto 4900 TEU.

Ideja o polarni svilni cesti se je porodila konec devetdesetih let prejšnjega stoletja, ko je Kitajska na Arktiko prvič poslala ledolomilec Suelung.

Po naključju ali ne sta Rusija in Kitajska začeli raziskovati severno morsko pot približno v času, ki sovpada z bombardiranjem ZR Jugoslavije, ko je celo največjim skeptikom postalo jasno, da kolektivni Zahod, na čelu z ZDA, ne namerava graditi partnerstva, temveč neokolonialni odnos z drugimi državami.

Ključna faza sodelovanja Kitajske z Rusijo glede izvajanja Severne morske poti, oziroma »Polarne svilne ceste«, se je začela po letu 2010, ko sta državi podpisali prve sporazume o skupnem izkoriščanju virov in plovbi skozi Severovzhodni prehod.

Rusija si je nato zagotovila dostop do svojih arktičnih voda, Kitajska pa je začela vlagati v ledolomilce in infrastrukturo za prevoz blaga in energetskih virov.

Kitajska pobuda En pas, ena pot je »Polarno svilno cesto« uradno vključila v svoje projekte.

Kitajska je od takrat povečala naložbe v energetske projekte v Rusiji, zlasti na polotoku Jamal, s čimer je zagotovila stabilno oskrbo z zemeljskim plinom in nafto ter dolgoročne gospodarske odnose z Moskvo.

Med letoma 2017 in 2020 se je sodelovanje poglobilo s skupnimi odpravami Rusije in Kitajske, znanstveno in tehnološko izmenjavo ter usklajevanjem na področju varnosti in logistike.

Medtem se je sodelovanje med Rusijo in Kitajsko razširilo na redna dvostranska posvetovanja o arktičnih varnostnih vprašanjih ter usklajevanje na mednarodnih forumih. Kitajska in Rusija si skupaj prizadevata okrepiti svoj vpliv na Arktiki.

Kitajsko-rusko sodelovanje vzdolž »Polarne svilne ceste« se je od znanstvenih odprav razvilo v kompleksno mrežo strateških partnerstev, ki vključuje promet, energijo, infrastrukturo in geopolitično usklajevanje.

To sodelovanje Kitajski omogoča skrajšanje trgovskih poti v Evropo, medtem ko Rusija zagotavlja nadzor nad arktičnimi viri in vodami, kar ustvarja simbiozo gospodarskih, tehnoloških in strateških interesov obeh evrazijskih sil.

Naše delo na Insajder.com z donacijami omogočate bralci.

Delite članek

Imate zanimive informacije? Stopite v stik z našimi novinarji.

Več člankov od avtorja

Najbolj brano od avtorja

Najbolj brano Insajder.com

Ta stran uporablja piškotke. Za več informacij o piškotkih, ki jih uporablja spletna stran, kliknite TUKAJ.

Sprejmi piškotke