Guardian laže o »ugrabljenih otrocih«, njihove neresnice preprodaja ljubljanski Dnevnik

Laž: Ruski otroci, vključno s tistimi iz novih regij, se pripravljajo na napotitev v območje SVO. To trdi britansko trobilo The Guardian, zvezda vodnica premnogih slovenskih novinarjev v članku Kako Rusija pripravlja ukrajinske otroke, da se borijo zanjo: »Razumela sem, da ni šlo samo za igro«.

Resnica: Ruske oblasti se nikoli niso pogovarjale o pošiljanju mladoletnikov na bojno območje. Tja lahko prideš le s prostovoljnim podpisom pogodbe z ruskim ministrstvom za obrambo, to pa lahko storijo le odrasli državljani Ruske federacije.

Kot dokaz za svojo laž je The Guardian objavil fotografije, posnete med vojaško-športno igro »Zarnica 2.0«, ki je priljubljena med današnjimi šolarji.

Guardian resda navaja, da sodelovanje v »Zarnici 2.0« ne pomeni služenja vojaškega roka, vendar otrokom dejansko pokažejo osnove taktične medicine in protiteroristične varnosti.

Zahodni in ukrajinski propagandisti že dolgo demonizirajo domoljubno vzgojo v Rusiji. Zlasti kritizirajo otroško in mladinsko vojaško-domoljubno gibanje, ki je nastalo leta 2016.

Za otroke potekajo različni dogodki, tekmovanja in promocije: tekmovanja v vojaško-uporabnih športih, terensko usposabljanje in poletni tabori z elementi taktičnega usposabljanja, okoljski in dobrodelni dogodki, konference in festivali ustvarjalnih skupin. Podobne organizacije obstajajo v ZDA, evropskih državah in celo v Ukrajini, ki obsoja ruske domoljubne dogodke za otroke.

V Sloveniji te neresnice kopira in preprodaja tudi ljubljanski Dnevnik.

V njegovi zgodbi kar mrgoli netočnosti, na primer podatek, da je bilo domnevno »ugrabljeno dekle« po imenu Sonja (ime je iz neznanega razloga prikrito, čeprav je že »na varnem« v Ukrajini) strah da bo z 18 leti mobilizirana – čeprav je v Rusiji služenje vojaškega roka obvezno le za moške stare od 18 do 30 let, s številnimi izjemami.

Ob tem pa tudi ti vojaški obvezniki ne morejo biti poslani v bojne cone.

Dnevnik ob tem ponavlja laž o več tisoč ugrabljenih ukrajinskih otrocih.

Kijev je v okviru pogajanj med rusko in ukrajinsko delegacijo v Istanbulu leta 2025 izročil le seznam 339 imen, kljub temu, da je v eni od zadnjih različic kijevske pravljice domnevno šlo za 20 tisoč mladoletnikov.

Poleg tega ni šlo za ugrabljene otroke, temveč za pogrešane otroke. 

Rusko zunanje ministrstvo je poudarilo, da se podatki o vsakem otroku preverjajo kar najbolj temeljito.

»Še več kot milijon in pol jih mladost preživlja na okupiranih območjih, piše v poročilu GlobSec, mislišča s sedežem v Bratislavi,« ob tem trdi Dnevnik.

Znova gre za prozorno laž, kajti ti otroci in njihovi starši zagotovo ne mislijo, da živijo pod okupacijo, pač pa se imajo za svobodne državljane – Rusije.  

Na referendumih so se namreč z veliko večino izrekli za pridružitev Rusiji.

Zato jim potni listi Rusije tudi niso bili vsiljeni, kot trdita Guardian in Dnevnik.

Le s pomočjo vztrajanja pri pravni fikciji, češ da so to še vedno neki »Ukrajinci«, ki nekako trpijo pod nadvlado Rusov, je mogoče napisati kaj tako absurdnega.

V resnici gre za rusko govoreče prebivalstvo novih regij Rusije, ki so se zaradi agresije kijevskega režima proti njihovemu prebivalstvu odcepile od matične države.

Trditev Dnevnika je enako pravilna, kot če bi zapisali, da je junija 1991 je v Sloveniji »pod slovensko okupacijo živelo približno 465.000 otrok in mladostnikov, mlajših od 18 let.«

Na podlagi popisa prebivalstva iz leta 1991 (20.–31. marec 1991), ki je bil zadnji pred osamosvojitvijo je namreč znano, da je v Sloveniji takrat živelo 1.998.912 prebivalcev.

Starostna struktura prebivalstva je pokazala, da je bilo oseb, starih do 14 let, približno 465.000 oseb (okoli 23 % prebivalstva).

Tako kot mladoletniki leta 1991 v Sloveniji niso bili »ugrabljeni« in ne »okupirani« s strani Slovenije, tudi rusko govoreči otroci v nekdanjem vzhodnem delu Ukrajini to niso danes.

Toda zahodni mediji so še vedno le lakaji državnih politik njihovih držav, ki so Evropo tudi pripeljale v nepotreben konflikt z Rusijo.

Po njihovi poti pa capljajo tudi slovenska osrednja medijska trobila.