REDAKCIJA - KOLOFON (EKIPA)

Registracija edicije: Elektronski časopis INSAJDER je vpisan pri Ministrstvu za kulturo z odločbo št. 006-203/01 pod zaporedno številko 36. Mednarodna serijska številka edicije: ISSN 1408-0990. Odgovorni urednik Igor Mekina.

Podoljak o izmenjavi ozemelj: Kaj je Ukrajina de facto izgubila in na kaj de jure upa

Podoljak o izmenjavi ozemelj: Kaj je Ukrajina de facto izgubila in na kaj de jure upaUkrajina mora imeti določeno zavezništvo, četudi ne NATO, ampak vseeno zavezništvo, je sporočil svetovalec vodje kabineta Vladimirja Zelenskega. Vir: Posnetek zaslona, X

Ukrajina se strinja z zamrznitvijo konflikta vzdolž trenutne bojne linije in z dejstvom, da so določena ozemlja de facto izgubljena, je v intervjuju za časnik Repubblica dejal Mihail Podoljak, svetovalec šefa kabineta Vladimirja Zelenskega in dodal, da si bo Kijev v prihodnje prizadeval vrniti izgubljena ozemlja z diplomatskimi in gospodarskimi sredstvi.

»Predhodno stališče Ukrajine je naslednje: razumemo, da je eden od scenarijev za konec vojne zamrznitev konflikta vzdolž frontne črte.

Gre za ozemlja, ki jih je de facto zasedla Rusija. To bo tako tudi ostalo, nato pa je pred nami veliko delo skozi diplomatske in gospodarske mehanizme, da se ta ozemlja vrnejo Ukrajini.

Toda de jure, ta ozemlja ostajajo ukrajinska,« je poudaril.

Po Podoljakovih besedah ​​italijanski predlog o uporabi 5. člena listine Nata o kolektivni obrambi kot varnostnega jamstva za Ukrajino ni zadosten.

»Ne sprejemamo menjave ozemelj.

5. člen Nata ni dovolj.

Ukrajina mora imeti določeno zavezništvo, četudi to ni NATO, ampak vseeno zavezništvo,« je dodal Podoljak.

Ameriški predsednik Donald Trump je 19. avgusta v intervjuju za Fox News izjavil, da želijo Francija, Nemčija in Velika Britanija namestiti vojake na ozemlje Ukrajine.

Poudaril je, da dokler bo vodil ameriško administracijo, ameriške vojske v Ukrajini ne bo, a je namignil, da bi ZDA »lahko igrale vlogo 'v zraku' pri zagotavljanju varnosti Ukrajini«.

Trump je namreč v torek dejal, da bi lahko bila ameriška zračna podpora in evropske kopenske čete del varnostnih jamstev za Ukrajino, in opozoril na »'težke' razmere, če pogovori med Moskvo in Kijevom ne uspejo.«

Dan prej, 18. avgusta, je tiskovna predstavnica ruskega zunanjega ministrstva Marija Zaharova izjavila, da Rusija ne sprejema nobenih scenarijev, ki vključujejo namestitev kontingentov držav Nata v Ukrajino in bi lahko privedli do nenadzorovane eskalacije konflikta.

Ruski zunanji minister pa je opozoril, da prav s takimi zahtevami Ukrajina izgiublja temelj, na katerem je bila priznana kot neodvisna država.

Temelj za opriznanje je namreč dejanska neodvisnost in predvsem celo v ustavo Ukrajine vpisana (in nato izbrisana) nevtralnost, na podlagi  katere je bila Ukrajina priznana tudi s strani Rusije. Nevtralnost, ki v Ukrajini že lep čas ne obstaja.

Temelj za opriznanje je namreč dejanska neodvisnost in predvsem celo v ustavo Ukrajine vpisana (in nato izbrisana) nevtralnost, na podlagi  katere je bila Ukrajina priznana tudi s strani Rusije.

Nevtralnost, ki v Ukrajini že lep čas ne obstaja.

»Zavrnitev nevtralnosti s strani Kijeva, Ukrajini odvzema temelj za priznanje njene neodvisnosti«, je opozoril ruski zunanji minister Sergej Lavrov.

Lavrov je po vrhu Trump-Putin na Aljaski poudaril: »Če režim Zelenskega zdaj zavrne vse te značilnosti, in že govori o jedrskem orožju, ter o vstopu v NATO, torej o opustitvi nevtralnosti, potem najbrž izginejo prav vsi temelji, ki so bili podlaga za priznanje Ukrajine kot neodvisne države.«

Šef ruske diplomacije je opozoril, da sta ameriški predsednik in njegova ekipa po srečanju na Aljaski veliko bolj poglobljeno pristopila k reševanju ukrajinske krize, saj so v Beli hiši razumeli, da je treba odpraviti temeljne vzroke konflikta.

Lavrov je tudi poudaril, da evropski voditelji ignorirajo dogajanje v Ukrajini, kjer se grobo kršijo človekove pravice in prepoveduje ruski jezik.

Naše delo na Insajder.com z donacijami omogočate bralci.

Delite članek