John Mearsheimer: »Trump je v stiski prosil za srečanje s Putinom, ker se mu je grožnja s sankcijami sfižila!«

Med vsemi komentatorji zgodovinskega srečanja med ameriškim in ruskim predsednikom na Aljaski je ameriški profesor mednarodnih odnosov je profesor univerze v Chicagu John Mearsheimer tisti, ki se od vseh razlikuje predvsem po hladnem realizmu.

Medtem ko drugi komentatorji že ocenjujejo, kaj vse »prelomnega« naj bi se na tem srečanju zgodilo in kako je mir v Ukrajini »že na vidiku« je ocena Mearsheimerja, ki jo je podal na kanalu Daniela Davisa - povsem drugačna.

Ko si preberete zakaj, boste tudi na srečanje Trump-Putin zagotovo gledali nekoliko drugačna…

Dejstvo, da so Američani zelo nespoštljivo sprejeli ruske novinarje in jih strpali kar na letališče v Aljaski tudi ne obljublja nič dobrega in je jasen znak, da ima Mearsheimer prav...

Russian journalists who arrived in Alaska were not placed in a hotel, but in the lobby of the Alaska Airlines Center arena.

Instead of beds, there are small cots — two in each "room." pic.twitter.com/XegoR8jXI3

— Lord Bebo (@MyLordBebo) August 15, 2025

Povedano preprosto - gre znova za še eno absolutno najboljšo in najbolj razumljivo analizo trenutnega dogajanja v svetovni politiki.

Takšno, ki je v svetovnih najpommbnejših in tudi v slovenskih osrednjih medijih ne boste mogli prebrati.

Pogovor pa je tekel takole:

»Običajno, ko se sestanejo voditelji držav, še posebej ti dva, je očitno že veliko pripravljeno in nekakšen dogovor je blizu, da se lahko sestanejo in ga objavijo. Ampak čim bližje smo temu, še pred današnjo konferenčno klicno konferenco, so Združene države že znižale pričakovanja in dejale, da bo to verjetno le posvetovanje, na katerem bodo prisluhnili predsedniku Putinu. In prva misel, ki mi je prišla na um, je bila, da bi lahko preprosto dvignili telefon, če je to vse, kar nameravate storiti? Mislim, da sta se že trikrat pogovarjala po telefonu. Zakaj ne bi imela še enega pogovora namesto velikega vrha na ameriškem ozemlju? Kaj se v resnici dogaja s Trumpom, kakšna je vaša ocena?« je na začetku pogovora Daniel Davis vprašal Johna Mearsheimerja.

»No, za to srečanje ni nobenih priprav. Ni tako, da bi obe strani trdo delali, da bi našli rešitev problema, dosegli grobo soglasje o tem, kaj storiti, in se potem želeli sestati in skleniti dogovor.

Tukaj pa se ni zgodilo nič takega. Trump se je neumno postavil v položaj, v katerem je moral 8. avgusta uvesti sekundarne sankcije proti Rusiji. In hitro je spoznal, da tega ne želi storiti.

Zato se je postavilo vprašanje, kako se izvleči iz situacije, v katero se je zapletel. Rešitev je bila zelo preprosta. Poslal je Whitkoffa v Moskvo, da se sestane s Putinom in ga prosi za srečanje.

Zahod rad trdi, Zelenski rad trdi, da je bil Putin tisti, ki je nujno želel ta sestanek. Nasprotno, bil je Trump, ki je nujno želel sestanek, ker je hotel izogniti uvedbi sankcij proti Rusiji 8. avgusta. Tako je dobil svoj sestanek.

Ponovno, za to ni nobene priprave. Ni možnosti, da bi obe strani dosegli kakršen koli dogovor. Torej v petek ne boste dobili nobenega resničnega dogovora.

Trump pa ima zdaj priložnost, da se vsaj začasno izogne sekundarnim sankcijam,« je ocenil Mearsheimer.

Davis ga je nato vprašal, zakaj je potemtakem Trump sploh postavil najprej 50-dnevni rok, v katerem je nameraval Rusiji naložiti sekundarne sankcije, carine in vse ostalo, ga nato skrajšal na 10 dni in potem, dva dni pred iztekom teh 10 dni, obljubil carine za Indijo.

Medtem pa je zaobšel petkov rok, 8. avgusta.

Zakaj je vse to sploh storil, je zanimalo Davisa?

»Ker strelja iz kolka (vleče nespametne poteze, op. prev.). To ni nekdo, ki skrbno in resno razmišlja o tem, kako voditi zunanjo politiko.

Meni, da lahko reče, kar hoče, kadarkoli hoče. In če se znajde v težavah, se lahko na Houdini-jevski način izvleče iz njih. In v zelo pomembnem smislu mu je to uspelo.

8. avgusta se je izognil uvedbi sankcij ali carin, karkoli že, sekundarnih sankcij, sekundarnih carin proti Rusiji. Uspelo mu je. Problem pa je, da ni rešil ukrajinskega problema. Odnosov z Rusijo ni izboljšal niti za las,« je odgovoril Mearsheimer.

Davis je nato vprašal, zakaj je Trump pri svojih novih sekundarnih carinah, ki naj bi pričele veljati šele čez 21 dni izpostavil prav Indijo.

»Obstajata dve državi, na kateri lahko usmeri svojo pozornost. Ena je Kitajska, druga pa Indija. In že vemo, da ne more usmeriti svoje pozornosti na Kitajsko, ker ima ta ogromen vpliv nad nami, saj nadzira vse, kar potrebujemo. Zato ni mogel udariti po Kitajcih.

Lažje je bilo zagroziti Indiji. Ampak ne smemo pozabiti, da je cilj sekundarnih sankcij kaznovati Rusijo tako, da Indija preneha uvažati rusko nafto. To je cilj.

Indija pa je jasno povedala, da ne bo prenehala uvažati ruske nafte. Torej, četudi bo Indiji nekoliko škodoval, Rusiji ne bo, ker Indija ne bo prenehala uvažati ruske nafte. Torej je vse to - zaman.

In on to seveda razume. Dejstvo je, da sekundarne sankcije niso pomembna grožnja Rusiji.«

Toda ne glede na to, kako odporni so proti sankcijam, si Rusi ne bi želeli dodati še več sankcij.

Ali je to razlog, zakaj bi predsednik Putin sprejel ta pogovor, čeprav ve, da verjetno ne bo prinesel nobenih rezultatov, je zanimalo Davisa?

»Zagotovo razume, tako kot vi in jaz, s čim se tukaj ukvarja. Toda to je priložnost za Putina, da svetu pokaže, da je razumen državnik in da se lahko sestane s Trumpom ter se pogovarja na civiliziran in pameten način. To je tudi priložnost, da predsedniku Trumpu osebno pojasni, kakšne so njegove zahteve in zakaj so te zahteve v veliki meri trdne.

Zdi se mi, da predsednik Trump ni dobil informacij o tem, kakšne so resnične ruske zahteve. To je priložnost za Putina, da Trumpu pove, kakšne so te zahteve. Zato je to za Putina ugodna situacija.

Poleg tega pride v Združene države. Stopi na ameriško ozemlje, kar mu prinaša politično prednost doma in v tujini. Po mojem mnenju Putin tu ne bo izgubil.

Zato menim, da je bilo zanj smiselno sprejeti povabilo. Običajno bi lahko rekli, da bi bilo za predsednika Združenih držav, če skliče tako velik vrh, še posebej na ameriškem ozemlju, in potem odide z ničemer, brez kakršnih koli popuščanj ali sporazumov s ruske strani, to lahko videti kot poraz. Toda to ni običajno predsedstvo. To niso normalni časi,« je ocenil Mearssheimer.

Toda – kaj to pomeni za Trumpa, če kakšnih posebnih dogovorov o miru v Ukrajini ne bo?  

»Mislim, da bo to škodovalo Trumpu. Mislim, da je pomembno razumeti, da je Trump imel medene mesece. Trajali so nekaj mesecev. Mislim, da so medeni meseci zdaj minili.

Yuryi Ushakov on potential economic cooperation between Russia and the United States: "It is worth noting that this cooperation holds immense, yet regrettably underutilised, potential." pic.twitter.com/b3IEOtp28m

—  (@Navsteva) August 14, 2025

Mislim, da ljudje začenjajo gledati na to, kar je Trump dosegel. Na področju zunanje politike je bil v glavnem neuspešen, zlasti pri reševanju vojne v Ukrajini. Spomnite se, da je še pred prihodom v Belo hišo dejal, da bo to vojno končal, morda še pred prevzemom funkcije, vsekakor pa takoj po prevzemu.

Ne samo, da je ni končal, ampak se sooča z resničnim problemom. O tem še nismo govorili, ampak dogodki na bojišču se obračajo proti Ukrajini. Lahko se le sprašujemo, kakšna bo situacija na bojišču v petek, ko se bosta voditelja srečala, in kakšne bodo posledice tega za njuno srečanje.

Ukrajinci so, in o tem lahko seveda govorimo, resnično v slabem položaju. Rusi so na bojišču nepričakovano zelo uspešni. In to bo, mislim, Putina v petek postavilo v še močnejši položaj, kot smo predvidevali pred tednom dni.«

Nato Davis vpraša Mearsheimerja o najnovejših, v bistvu pa povsem nerealnih starih evropskih zahtevah po takojšnjem premirju, odločanju Ukrajine o svoji usodi in o tem, kako mora biti Ukrajina vsekakor »za mizo« in podobno…

Mearsheimer odgovori: »Vemo, kaj se bo zgodilo. Rusi ne bodo pristali na premirje. Rusi ne bodo spremenili svojih glavnih zahtev za mirovni sporazum. To pa pomeni, da se bo vojna odločila na bojišču.

Že mesece poslušamo evropske voditelje in Ukrajince, ki ponavljajo iste argumente.

Na neki točki postane to dolgočasno. Oni pa še naprej ponavljajo iste argumente in s tem ne bodo prišli nikamor. Ponovno, vojna se bo končala na bojišču.«

Glede vedno znova drugačnih ocen Trumpa – na primer, da bodo zamenjave ozemelj potrebne, potem znova, da jih ne bo – Mearsheimer meni takole:

»Zdi se, da Trumpa prepriča zadnja oseba, s katero se pogovarja…Dejansko je rusko zunanje ministrstvo izdalo izjavo, v kateri je zapisano, da bo vsak, ki misli, da bo na Aljaski prišlo do izmenjave ozemlja, razočaran. Eden od tiskovnih predstavnikov zunanjega ministra je dejal, da ni treba ničesar izmišljati. Da je ozemeljska struktura Ruske federacije je zapisana v ustavi Rusije.

To pove vse. Zato so cilji ruske delegacije v pogajanjih na Aljaski izključno v interesu države, kar pomeni, da se ne bodo umaknili z nobenega ozemlja in ne bodo odstopili od zahteve, ki jo je Putin povedal junija 2024, da je to upravna meja vseh štirih ozemelj, ne le kontaktna črta.

Torej že pripravljate teren, še preden Trump sploh stopi na Aljasko, da so pogoji, ki jih je vsaka stran izjavila, da je pripravljena sprejeti, še vedno daleč narazen. Na Aljaski se ne bo nič rešilo.

Veste, kaj me tu preseneča, Danny, je to, da so Rusi že davno tega predstavili svoje osnovno stališče. Putin je predstavil osnovno stališče Rusije 14. junija 2024 in od takrat se ni nič spremenilo. On in njegovi kolegi v Rusiji so ta stališča večkrat ponovili.

Zahod pa se zdi nesposoben razumeti rusko stališče. Na primer, še naprej zahtevajo premirje. Rusi pa so dejali, da premirja ne bo, dokler ne sprejmete njihovih osnovnih zahtev.

The EUs' "top diplomat" made their positions clear on Peace in Ukraine. pic.twitter.com/fjUYFowG16

— Chay Bowes (@BowesChay) August 15, 2025

Kljub temu Zahod vztraja pri premirju in še naprej pretvarja, da ne ve, kakšne so te zahteve. Ne razumem, kaj se tu dogaja. In ponovno, zakaj sploh organizirati to srečanje?

Kakšen je namen tega srečanja, razen da se predsednik Trump reši iz zagate, v katero se je sam spravil? To preprosto nima smisla. Ne strinjajo se o niti o osnovah dogovora…

Ponovno, ne vem, kaj naj rečem o našem razumevanju ruskega stališča. Mislim, da je vse to nekako noro. Rusi so jasno izrazili svoje stališče, Zelenski in Evropejci tudi.

In mimogrede, Danny, o tem ne govorimo veliko, ampak velika večina ameriškega nacionalnega varnostnega establišmenta se strinja z Zelenskim in Evropejci. In nočejo Rusom dati nobenih popustov. Če Rusom ne dajo popustov in še naprej zahtevajo premirje, Rusija pa pravi, da premirja ne bo, ne boste prišli nikamor.

In to je stanje, v katerem smo. Lahko predvajate vse te posnetke vseh teh ljudi, ki govorijo nesmiselne stvari, a na koncu boste pristali na istem mestu - nikjer.«

In kakšen vpliv ima to neprestano spreminjanje stališča Trumpa na Ruse, ki se bližajo petku?

»Rusi so takšno vedenje videli že večkrat. Nič presenetljivega ni. In Rusi zagotovo razumejo, da v petek ne bo pomembnega sporazuma. Pomembnega sporazuma ne bo niti naslednji petek niti petek po tem. To se bo rešilo na bojišču.

Če ste Rus, pa si želite narediti vse, da se pred ostalim svetom in pred predsednikom Trumpom predstavite kot razumen državnik. In želite biti pripravljeni govoriti s Trumpom, če on želi govoriti z vami. Toda ni nobenega upanja, da boste dosegli pomemben sporazum.

Najboljše, kar se lahko zgodi, je, da Trump pristane na ruske zahteve in Evropejcem in Ukrajincem reče, da lahko sprejmejo ruske zahteve ali pa ne. Če jih ne sprejmejo, pa se bo umaknil. In potem je na njih, da se pogajajo in dogovorijo z Rusi.

Toda tega ne bo storil, predvsem zato, ker je Trump obkrožen s svetovalci, ki mu tega ne bodo dovolili. Keith Kellogg, Marco Rubio in drugi mu bodo šepetali na uho. Med njimi je tudi Lindsey Graham.

On posluša vse te ljudi. In dokler bo poslušal vse te ljudi, bo, ko bo dvignil telefon in govoril ali se povezal prek Zoom in govoril z ljudmi, kot so Zelenski ali nemški kanclerjem na koncu zvenel tako, kot je danes…Mimogrede, mislim, da je Vance edina oseba na višjih položajih v tej administraciji, ki razume, kaj je treba storiti. Ampak je v veliki manjšini in ne želi preveč izstopati v tej zadevi. Zato je bolj ali manj v ozadju in nima tolikšnega vpliva na Trumpa.

Končni rezultat je, da smo tam, kjer smo, in bomo v bližnji prihodnosti nadaljevali z diplomatsko igro, ki ne vodi nikamor. Vojna se bo končala na bojišču, kot sva že neštetokrat povedala.«

In kaj sploh lahko še naredi Trump?

»Kitajci imajo nad nami vse vrste prisilnih vzvodov. Indijci, druga država, ki je pomembna v zvezi s sekundarnimi sankcijami, so jasno povedali, da se ne morejo strinjati s Trumpovimi zahtevami. Kaj bodo torej sekundarne sankcije prinesle?

Kar zadeva oboroževanje Ukrajincev, jih že oborožuje. Ni zaprl Bidenovega plinovoda in Evropejcem je rekel, da lahko kupijo ameriško opremo in jo pošljejo Ukrajincem, kar je le način za reči, da se bo ameriška oprema še naprej pošiljala v Ukrajino. Preprosto bo šla prek Evrope in Evropejci jo bodo plačali, Ukrajinci pa bodo še vedno dobili orožje.

Ukraine is no longer the willing executor of NATO wishes. They are no longer proud to die for Boris Johnson and Hunter Biden.

They realise that they had been used. The golden future morphed into an ashen present. pic.twitter.com/0lGAM1m5rD

— Alternative News (@AlternatNews) August 15, 2025

Zato preprosto ne razumem, kaj lahko stori. Ta človek nima nobenih možnosti. To je tisto, česar ne razumem v celotnem procesu in kar se mi zdi tako neverjetno.

Nad Rusi nimamo nobenega prisilnega vzvoda, oni pa zmagujejo na bojišču. In ideja, da bo Trump v petek odšel na Aljasko in od Rusov izsilil vse te popuste, če pa jih Rusija ne bo sprejela, jih bo udaril po žepu je smešna. O čem sploh govori? To samo kaže, kje je ameriška zunanja politika.«

Nato se pogovor obrne v ocenjevanje vojaških dogodkov zadnjih dni.

Mearsheimer se je dotaknil tudi razmer na fronti v Ukrajini.

»Samo na kratko, da bo jasno, videli ste tisto veliko izboklino. Lahko gre v eno od dveh različnih smereh. Končni rezultat je, da bi lahko imeli ogromno obkrožitev vseh ukrajinskih sil v območju Pokrovska ali ogromno obkrožitev vseh sil v območju Kramatorska.

Zato je pomembno razumeti, da ta velika izboklina, ki ste jo videli na zemljevidu, predstavlja resno grožnjo ukrajinskim silam na dveh različnih mestih.

Kar se tu dogaja, Danny, je, da Ukrajinci nimajo dovolj ljudi, če povem nekoliko bolj ostro, nimajo dovolj pehotnih sil, da bi branili obrambne linije. Imajo ogromne težave s t. i. razmerjem med silami in prostorom.

Imajo majhno število vojakov, ki branijo dolge odseke frontne črte. Končni rezultat je, da lahko Rusi prodrejo. Zelo pomembno je razumeti, da Ukrajinci preprosto nimajo vojakov, da bi ta problem odpravili.

Torej bodo Rusi neizogibno dosegli še več prebojev. Razlog, da zdaj prvič v tej vojni dosegajo tako velike preboje, je v veliki meri v tem, da je problem razmerja med silo in prostorom za Ukrajince postal tako resen. In ponovno, tega ni mogoče popraviti.

Sedaj pravite, da pošiljajo okrepitve. Problem je, da ko vojna postane tako nestabilna, so vsi na odprtem, premikajo se. In razlika med obrambo in napadom se začne zabrisovati, kajne?

V večini vojne smo videli, da so se branilci zadrževali na tleh ali v gozdnatih območjih, kjer so bili nekoliko zaščiteni. Napadalci so se premikali. Ko začnete pošiljati okrepitve v tako nestabilno situacijo, se razlika med ofenzivo in defenzivo izgubi.

Scott Ritter: If Europe gets involved in Ukraine militarily, the Russian military will destroy them in rapid order. pic.twitter.com/8n806Sm36C

— Ignorance, the root and stem of all evil (@ivan_8848) August 15, 2025

Veliko ukrajinskih sil se premika po terenu. To pomeni, da so lahka tarča za artilerijo, drone in jadralne bombe, ki jih imajo Rusi v velikem številu. Mislim, da se bo s nadaljevanjem bitke izguba na ukrajinski strani povečevala.

Seveda bodo izguba tudi na ruski strani…Toda izguba na ukrajinski strani se bodo povečevale, kar bo poslabšalo problem razmerja med silo in prostorom, saj sta ta ti dve razmerji povezana. Splošno ravnovesje sil je povezano z razmerjem med silami in prostorom.

The Brusselian elite has unveiled a seven-year budget proposal built on the logic of war. Billions for Ukraine, crumbs for farmers and development. Their goal: defeat Russia, install liberal allies, and expand their realm of influence. We reject their fantasies, we reject… pic.twitter.com/E6M7U8cfuG

— Orbán Viktor (@PM_ViktorOrban) July 27, 2025

In ko Rusi izčrpavajo ukrajinske sile, zmanjšujejo število razpoložljivih ukrajinskih sil, kar pomeni, da se problem razmerja med silami in prostorom Ukrajine samo še poslabšuje. Če preidemo na rusko stran, imajo Rusi najprej ogromno prednost v ognjeni moči, kajne? To pomeni, da bodo na koncu ubili več Ukrajincev kot Ukrajinci Rusov.«

Daniel Davis opozori, da zadnja poročila kažejo, da se je ruska uporaba jadralnih bomb v tem območju v zadnjem tednu res več kot podvojila.

»Da, vprašanje drsečih bomb je izredno pomembno, saj imajo Rusi ogromno število drsečih bomb, ki so smrtonosno učinkovite.

Ukrajinci pa jih praktično nimajo. Ko govorimo o artileriji, imajo Rusi artilerijo, Ukrajinci imajo artilerijo, lahko govorimo o ravnovesju artilerije med obema stranema. Ko pa govorimo o jadralnih bombah, pa jih ima le ena stran, in to so Rusi, in so smrtonosno učinkovite.

In spet, ne smete pozabiti, da morate te jadralne bombe kombinirati z droni in artilerijo.

To pomeni, da so ukrajinske sile, ki se premikajo po terenu, ranljive. A če se vrnemo k ruski strani, je zelo pomembno poudariti, da Rusi vsak mesec mobilizirajo vedno več sil.

Število sil, ki jih imajo Rusi na voljo za vojno proti Ukrajini, se vsak mesec povečuje, ne zmanjšuje. Veste, na Zahodu se veliko govori o tem, da Rusi izgubljajo ogromno število vojakov.

Če bi to vzeli resno, bi mislili, da Rusi nimajo več skoraj nobenih vojakov, s katerimi bi lahko nadaljevali ofenzivo.

Ampak to je neumnost. Rusi imajo veliko sil in v zadnjem letu ali tako so svoje sile razporedili precej previdno, da bi zmanjšali število žrtev. Torej, ponovno, splošno ravnovesje sil se spreminja v škodo Ukrajincev, ki so zdaj na odprtem.

Poleg tega se problem razmerja med silami in prostorom, ki je trenutno katastrofalen, s časom še poslabšuje. Zato je le vprašanje, koliko časa bodo Rusi potrebovali, da prodrejo čez frontne linije, obkrožijo ukrajinske sile in prodrejo do Dnepra.«

Kljub temu Mearsheimer ne verjame, da bi Rusija želela osvojiti vso Ukrajino.

»To se ne bo zgodilo. Verjamem, da bo na koncu ostala ukrajinska ostanka država, ki bo imela vojsko. Vprašanje pa je, koliko škode bo v naslednjem mesecu, dveh ali treh mesecih utrpela ukrajinska vojska kot celota?

In kaj to pomeni za Ukrajino, ki želi obdržati mesta, kot so Odessa, Harkov in druge oblasti med njima? Če ste Rus in poslušate Evropejce, Ukrajince in Keith Kellogge tega sveta, se mi zdi, da je lekcija, ki jo lahko iz tega potegnete, da je bolje, da si prisvojite čim več ozemlja. Bolje je, da poskrbite, da bo preostala ukrajinska država čim bolj onesposobljena, ker vam bo v bližnji prihodnosti poskušala povzročati težave.

Najboljši način, da zmanjšate težave, ki vam jih lahko povzroči ta ukrajinska ostanka država, je, da si prisvojite čim več ozemlja, vsekakor območja, kot sta Odesa in Harkov. Zato menim, da je zelo pomembno, kako se bo vse to odvijalo v naslednjih nekaj mesecih, kar zadeva obseg razpada ukrajinske vojske.

Glede ocene, da želi Rusija napasti še preostalo Evropo pa je Mearsheimer še vedno trdnega prepričanja, da je to neumnost:

»Ni nobenega dokaza, da Putin želi osvojiti vso Ukrajino. Ni nobenega dokaza, da želi osvojiti države v vzhodni Evropi. Ne razumem, kako lahko ti ljudje trdijo kaj takega.

Kje so dokazi? Želim, da mi pokažejo, kje je Putin rekel, da želi osvojiti vso Ukrajino in jo priključiti k veliki Rusiji. Kje je to rekel?

Nikjer ni tega rekel. Poleg tega, kot oba dobro vemo, Danny, bi bil nor, če bi poskušal osvojiti vso Ukrajino, saj je zahodni del te države naseljen z etničnimi Ukrajinci, ki sovražijo Ruse in bi se močno upirali. Za okupacijo zahodne Ukrajine bi potreboval ogromno vojsko, ki bi se morala spoprijeti z vsem tem odporom.

Imel bo polne roke dela že s ponovno vključitvijo vzhodnega dela Ukrajine, ki ga bo na koncu osvojil, v Rusijo. To ne bo lahko. Imel bo vse vrste težav.

Samo pomislite na vse uničenje, ki je bilo povzročeno v tej regiji, ki bo postala del Rusije. To je ogromno. Ne bo poskušal osvojiti vse Ukrajine in tega tudi nikoli ni rekel…Res pa me skrbi, da bodo med Rusijo na eni strani in Ukrajino in Zahodom na drugi strani, kolikor seže oko, še dolga leta samo težave. Odnosi bodo strupeni,« ocenjuje Mearsheimer.

Celoten pogovor si lahko ogledate tudi na spodnji povezavi.