REDAKCIJA - KOLOFON (EKIPA)

Registracija edicije: Elektronski časopis INSAJDER je vpisan pri Ministrstvu za kulturo z odločbo št. 006-203/01 pod zaporedno številko 36. Mednarodna serijska številka edicije: ISSN 1408-0990. Odgovorni urednik Igor Mekina.

Hladna vojna 2.0: Gráničarji na mostu, EU na stranpoti

Hladna vojna 2.0: Gráničarji na mostu, EU na stranpotiGuben in Gubin ob reki Nisi se soočata z vrnitvijo mejnih kontrol, potem ko sta Berlin in Varšava zaostrila spor glede migrantov. Vir: Posnetek zaslona, X

Prebivalci obeh pobratenih mest na poljsko-nemški meji se že nekaj tednov privajajo na neznan prizor: stražarji, nameščeni na obeh koncih 68-metrskega mostu, ki povezuje Guben na nemški strani in Gubin na poljski strani.

Vir: Posnetek zaslona, Wikipedia

Meja, ki je bila leta 1945 začrtana vzdolž reke Nise – ki je nekdanje nemško mesto Guben razdelila na dva dela – je zaradi integracije v EU že zdavnaj izginila iz vsakdanjega življenja. Zadnji dve desetletji so domačini prosto prečkali most, da bi se vozili v službo, po nakupih ali peljali otroke v šolo.

Zdaj je most spet postal simbol razdora, saj Berlin in Varšava zaostrujeta spor glede prosilcev za azil sredi naraščajočega protimigrantskega razpoloženja. Prejšnji mesec je Poljska, v redkem koraku od pridružitve schengenskemu območju prostega gibanja leta 2007, ponovno uvedla nadzor na meji z Nemčijo – kot odgovor na represivne ukrepe Berlina maja.

Župan nemškega mesta Guben, Fred Mahro, ki se je znašel v primežu obračuna med vladama v Berlinu in Varšavi, je užaloščen ob pogledu na mejne stražarje, ki se »gledajo, kot da bi bila hladna vojna«.

»Navajeni smo nečesa drugega; Evropa lahko ponudi nekaj drugačnega. Evropa je zgrajena na zaupanju med sosedi. Ko se to zaupanje spodkoplje, to prizadane Evropo,« je dejal.

Ponovno so se pojavile tudi stare rane: Ta mesec so bile na poljski strani mostu razobešene zastave in transparenti v spomin na Varšavsko vstajo leta 1944, ki so jo zatrle nacistične sile.

Na fotografiji spodaj pa lahko vidimo, kje je nekoč stal most čez reko Niso, ki ga je leta 1945 razstrelil Wehrmacht, da bi upočasnil napredovanje Rdeče armade. Nikoli ni bil obnovljen in danes so njegove ruševine na obeh straneh nemško-poljske meje:

Zbigniew Bolocko, župan mesta Gubin, je prav tako nezadovoljen ob pogledu na vrnitev graničarjev, kot njegov kolega na drugi strani Nise. »To je prvič po dolgih letih, da se je kaj takega zgodilo,« je dejal.

Po nastopu funkcije maja je nemški kancler Friedrich Merz okrepil mejni nadzor, da bi prosilcem za azil prepovedal vstop.

Njegovo dejanje se je zgodilo nekaj tednov pred tesnimi predsedniškimi volitvami na Poljskem, kjer so bile migracije osrednje vprašanje, kar je poljskega premierja Donalda Tuska na koncu spodbudilo k ponovni uvedbi mejnih kontrol z Nemčijo, da bi preprečili morebitne vrnitve migrantov.

Obe državi sta uvedli izredne ukrepe za začasno ustavitev evropske schengenske zakonodaje, ki zagotavlja prosto gibanje.

Devet od 29 schengenskih držav trenutno izvaja kontrole vzdolž svojih notranjih meja.

Za Nemčijo novi ukrepi pomenijo dokončen prelom s politiko nekdanje konservativne kanclerke Angele Merkel, ki je v letih 2015–2016 dovolila približno milijonu ljudi, od katerih jih je bilo veliko sirskih beguncev, da zaprosijo za azil.

Vendar je ta poteza končala negotovo zbliževanje med Berlinom in Varšavo, ki se je začelo po vrnitvi Tuskove proevropske vlade na oblast leta 2023.

Naše delo na Insajder.com z donacijami omogočate bralci.

Delite članek