V Avstriji bo v četrtek po lanski volilni sagi kot predsednik prisegel Van der Bellen

V Avstriji bo v četrtek kot osmi izvoljeni predsednik republike po letu 1951 prisegel nekdanji vodja Zelenih Alexander Van der Bellen. Sosednja država bo tokrat predsednika dobila po volilni bitki brez primere, polni zapletov in raztegnjeni na prek sedem mesecev. Ob zmagi Van der Bellna 4. decembra si je sicer oddahnil tudi večji del Evrope.

Triinsedemdesetletni Van der Bellen je namreč v decembrskem ponovljenem drugem krogu predsedniških volitev premagal populističnega, desničarskega svobodnjaškega protikandidata Norberta Hoferja, ki si ga etablirana politika v Avstriji in širše v Evropi verjetno ni želela na čelu države v osrčju stare celine.

Lanske volitve predsednika Avstrije so zaznamovali številni rekordi. Med prvim in zadnjim krogom volitev je preteklo več kot sedem mesecev. Drugi krog so morali namreč ponoviti, potem ko je ustavno sodišče na pritožbo svobodnjakov prvotnega, ki je potekal 22. maja, zaradi napak pri štetju po pošti poslanih glasovnic razveljavilo. Njegova ponovitev je bila sprva predvidena za 2. oktober, a je prišlo do zapletov z lepilom na ovojnicah za glasovnice po pošti in preložili so ga na december.

Avstrija bo v četrtek uradno tudi prvič v povojnem obdobju dobila predsednika, ki ga v volilno tekmo nista poslali socialdemokratska ali ljudska stranka. Ti dve stranki vse od druge svetovne vojne obvladujeta avstrijski politični prostor in trenutno skupaj vladata. Prav tako bo sosednja država dobila prvega "zelenega" predsednika.

Van der Bellen je pred več kot letom dni, 8. januarja lani, napovedal kandidaturo za vstop v palačo Hofburg, kjer ima sedež avstrijski predsednik. Kandidiral je kot neodvisni kandidat, a je bil pred tem dolga leta na čelu Zelenih. S 73 leti bo drugi najstarejši predsednik Avstrije ob začetku prvega predsedniškega mandata, ki sicer traja šest let. Le Theodor Körner je bil z 78 leti starejši.

Zapriseženi Evropejec, ki je v preteklosti na različnih univerzah predaval ekonomijo, se je rodil 18. januarja 1944 na Dunaju kot otrok beguncev, očetu Alexandru ruskih korenin z aristokratsko in podjetniško zgodovino ter materi Almi z estonskimi koreninami.

Četrtkov program, ki bo spremljal Van der Bellnovo prisego, bo po poročanju avstrijske tiskovne agencije APA podobno dolgotrajen, kot je bila volilna tekma, spremljali pa ga bodo poostreni varnostni ukrepi.

Prisego bo novi predsednik izrekel ob 10. uri v zgodovinski dvorani parlamenta, pri čemer se bo tako kot njegov predhodnik Heinz Fischer odpovedal dodatni prisegi na Boga, kar sicer avstrijska zakonodaja omogoča. Potem bo pred zbranimi imel govor, spregovorili bosta tudi predsednici obeh domov parlamenta. Sledila bo himna, Van der Bellen pa bo nato dobil še najvišje priznanje za zasluge avstrijske države, ki ga vsak predsednik ob nastopu funkcije dobi avtomatično.

Predsednik se bo nato peš odpravil do Hofburga, pri čemer ga bodo lahko pozdravili državljani, nastopili bosta tudi dve godbi. V predsedniški palači bo Van der Bellen malo pred poldnevom prevzel posle, sledila bosta vojaška parada in polaganje vencev na dunajskem Trgu junakov, znova ob navzočnosti ljudstva.

Van der Bellen se bo zatem sešel s kanclerjem Christianom Kernom in podkanclerjem Reinholdom Mitterlehnerjem, vsi člani vlade pa mu bodo ponudili odstop. Gre za formalnost, saj bo novi predsednik, tako kot njegovi predhodniki, vlado zaprosil, naj nadaljuje delo. Pozno popoldne bo imel novi predsednik slavnostni sprejem, na katerega so povabljeni predvsem najpomembnejši Avstrijci od politike do gospodarstva in kulture, pa tudi predstavniki manjšin.

Že v petek bo Van der Bellen opravil prvo uradno nalogo. Ob 9. uri bo položil venec na grobnici predsednikov na osrednjem dunajskem pokopališču. V soboto pa ga čaka veselejše opravilo, saj bo častni gost dunajskega plesa znanstvenikov.

Van der Bellen se je že pred uradnim prevzemom položaja sešel s slovenskim kolegom Borutom Pahorjem, ki ga je ob obisku na Dunaju 10. januarja tudi povabil na obisk v Slovenijo.