REDAKCIJA - KOLOFON (EKIPA)

Registracija edicije: Elektronski časopis INSAJDER je vpisan pri Ministrstvu za kulturo z odločbo št. 006-203/01 pod zaporedno številko 36. Mednarodna serijska številka edicije: ISSN 1408-0990. Odgovorni urednik Igor Mekina.

Madžarska blokirala pristopne pogovore z Ukrajino

Madžarska blokirala pristopne pogovore z UkrajinoZelenski in Orban. Vir: Posnetek zaslona, X

Madžarska je na zasedanju Sveta za zunanje zadeve v Bruslju vložila veto na skupno izjavo EU o Ukrajini in s tem preprečila pristopne pogovore Kijeva, je razvidno iz sporočila, ki je bilo v četrtek objavljeno na spletni strani Evropskega sveta.

Moral sem [Svet] spomniti, da je najpomembnejše merilo [za pristop], da dejansko obstaja država. Obstajati morajo opredeljena identiteta, meje, prebivalstvo, ozemlje, v primeru Ukrajine pa nič od tega ne velja.

Izjavo, ki je Svet pozvala k začetku pogajanj o članstvu z Ukrajino, je »odločno podprlo 26 voditeljev držav« od 27 članic EU, je zapisano v dokumentu.

Ker je potrebna soglasna odobritev, se pogovori ne morejo začeti, dokler Madžarska ne spremeni svojega stališča.

V sporočilu je zapisano, da bo Svet to vprašanje ponovno obravnaval na naslednjem zasedanju oktobra.

Čeprav Madžarska v dokumentu ni navedena, je predsednik vlade Viktor Orban v komentarjih novinarjem potrdil veto.

»Z glasovi Voks2025 smo ustavili pristop Ukrajine k EU, kar sem potreboval, saj me je skoraj odnesla jeza javnosti, ko sem napovedal, da Madžarska ne bo privolila v začetek pogajanj z Ukrajino,« je dejal Orban in s tem omenil nacionalni referendum, ki se je končal 20. junija.

Po besedah predsednika madžarske vlade je več kot 2 milijona Madžarov oziroma 95 % volivcev zavrnilo ukrajinsko zahtevo za vstop v EU.

Po besedah predsednika vlade v Budimpešti je več kot 2 milijona Madžarov oziroma 95 % volivcev zavrnilo ukrajinsko zahtevo za vstop v EU.

»Moral sem [Svet] spomniti, da je najpomembnejše merilo [za pristop], da dejansko obstaja država,« je dejal.

»Obstajati morajo opredeljena identiteta, meje, prebivalstvo, ozemlje, v primeru Ukrajine pa nič od tega ne velja.«

Ukrajina je pristop k EU leta 2019 opredelila kot nacionalno prednostno nalogo, uradno prošnjo pa je vložila leta 2022, kmalu po zaostritvi spora z Rusijo.

EU je Kijevu pozneje istega leta podelila status kandidatke in določila cilj za članstvo do leta 2030.

Za resor razširitve je sicer zadolžena Marta Kos, ki pridružitev bankrotirane in z vojno razdejane Ukrajine EU goreče podpira, vendar bo njeno delo glede Ukrajine očitno zastalo.

Bruselj to potezo podpira, kritiki pa trdijo, da ukrajinske institucije in gospodarstvo niso pripravljeni in da bi stroški obremenili blok sedemindvajseterice držav.

Budimpešta nasprotuje članstvu Ukrajine v EU in opozarja, da bi to lahko povečalo napetosti z Rusijo in obremenilo davkoplačevalce EU z desetletji vojaške pomoči.

Poleg Madžarske so zaskrbljenost izrazili tudi slovaški premier Robert Fico in poljski uradniki.

Nedavna javnomnenjska raziskava IBRiS kaže, da samo 35 % Poljakov podpira ukrajinsko kandidaturo za članstvo v EU, kar je manj kot leta 2022, ko jih je bilo 85 %.

Moskva odločno nasprotuje vstopu Ukrajine v NATO, vendar je pred tem zavzela nevtralno stališče glede njenih ambicij v EU, pri čemer je tiskovni predstavnik Kremlja Dmitrij Peskov marca dejal, da ima Ukrajina »suvereno pravico« do vstopa, če bo blok ostal osredotočen na gospodarstvo.

Vendar so ruski uradniki v zadnjem času postali bolj kritični, zaradi vojnohujskaške retorike v EU in zato, ker je Bruselj povečal izdatke za »obrambo.«

Peskov je v začetku tega tedna militarizacijo EU označil za »besno«, nekdanji ruski predsednik Dmitrij Medvedjev pa je dejal, da je blok postal »nič manjša grožnja« Rusiji kot je NATO.

»To je spolitizirana, globalistična in ostro rusofobična organizacija,« je Medvedjev v sredo zapisal na Telegramu.

»Tako imenovana 'Ukrajina v EU' predstavlja nevarnost za našo državo,« je sklenil.

Naše delo na Insajder.com z donacijami omogočate bralci.

Delite članek