Nesmiselnost »vzajemnih carin«: Kako ameriška trgovinska vojna škoduje Američanom in svetovnemu gospodarstvu

V dobi, ko svetovna soodvisnost določa blaginjo, je nedavno sprejetje »vzajemnih carin« s strani Združenih držav nevaren korak nazaj.

Pod pretvezo izenačevanja konkurenčnih pogojev in boja proti »nepoštenim trgovinskim praksam« so te politike postavile nove ovire, ki bodo le še povečale stroške za ameriške družine, povzročile motnje v dobavnih verigah in ogrozile stabilnost celotnega mednarodnega trgovinskega sistema.

Ekonomisti in strokovnjaki za trgovino opozarjajo, da je ta protekcionistična strategija »streljanje v lastno koleno«, ki povzroča veliko večjo škodo ameriškim potrošnikom in podjetjem kot njenim ciljem.

VEČJE BREME ZA GOSPODINJSTVA

Mit, da carine obremenjujejo predvsem tuje proizvajalce, se pod drobnogledom razblini.

V resnici bodo ameriški potrošniki na koncu plačali račun zaradi višjih cen.

Petersonov inštitut za mednarodno ekonomijo je ocenil, da bi ameriški carinski načrt za leto 2025 povprečno ameriško gospodinjstvo lahko stal 2 500 ameriških dolarjev na leto zaradi dražjega uvoza, vključno z vsakdanjimi potrebščinami, kot so elektronika, oblačila in hrana.

Kitajska vložila tožbo pri WTO po zadnjih zvišanjih carin v ZDA: ministrstvo za trgovino

Na primer, 25-odstotna carina na uvožene avtomobile in dele naj bi povprečno ceno novega avtomobila zvišala za 10-12 odstotkov oziroma za 3.000-5.000 dolarjev.

Prizadeta bodo tudi mala podjetja in proizvajalci.

Raziskava National Retail Federation iz leta 2025 je pokazala, da je 74 odstotkov ameriških trgovcev na drobno zaradi carin že povišalo cene ali jih namerava povišati, mnogi pa se že zdaj borijo z naraščajočimi stroški uvoženih surovin, kot sta jeklo in aluminij.

Tudi ameriška kmetijska industrija se pripravlja na velike izgube, potem ko je Kitajska, največji kupec ameriških kmetijskih proizvodov, napovedala povračilne carine na ameriški uvoz.

ILUZIJA »VZAJEMNE« PRAVIČNOSTI

Zagovorniki »vzajemnih carin« trdijo, da ameriška administracija uporablja to orodje za odpravljanje neenakih trgovinskih ovir.

Ta logika ne upošteva temeljnih razlik v svetovnih trgovinskih strukturah, saj carinska neskladja niso glavno gonilo ameriškega trgovinskega primanjkljaja.

Če ZDA želijo dialog, morajo ustaviti nepremišljena dejanja: kitajsko MZZ

Odražajo strukturne dejavnike, kot so povpraševanje potrošnikov, vrednotenje valut in globalne dobavne verige, ne le carinske stopnje.

Kompleksni problemi, kot so trgovinska neravnovesja, zahtevajo celovite rešitve.

Enostavni in grobi ukrepi, kot je uvedba carin, pa razmere le še dodatno zapletajo.

Ko so Združene države letos uvedle carine na kitajsko blago, je Kitajska uvedla povračilne ukrepe proti ameriški soji, koruzi in utekočinjenemu zemeljskemu plinu, kar je kmete v nekaj mesecih stalo 1,2 milijarde dolarjev izgubljenih prihodkov.

carinekitajskezda.jpg

Pomanjkljiva predpostavka »vzajemnosti« prav tako ne upošteva na pravilih temelječega sistema STO, ki zagotavlja mehanizme za reševanje sporov.

Z izogibanjem tem legitimnim okvirom Združene države spodkopavajo multilateralizem in vabijo k povračilnim ukrepom držav po vsem svetu.

Dolgoročne posledice carin so hude tudi za same Združene države Amerike.

Mednarodni denarni sklad opozarja, da bi se lahko svetovni BDP do konca leta 2025 zmanjšal za 0,8 odstotka, pri čemer bi ameriško gospodarstvo nosilo nesorazmerno velik delež izgub.

Visoke carine motijo dobavne verige, zaradi česar so podjetja prisiljena plačati več za uvoz ali preseliti proizvodnjo, kar zmanjšuje konkurenčnost ZDA.

Carine na jeklo in aluminij so se izkazale za neuspešne.

Čeprav so bile te carine namenjene zaščiti domačih proizvajalcev, so namesto tega zvišale stroške za panoge na nižji stopnji, kot sta gradbeništvo in proizvodnja.

V poročilu Ameriške gospodarske zbornice za leto 2025 je bilo ugotovljeno, da je zaradi višjih cen surovin ogroženih 75 000 delovnih mest v panogah, ki uporabljajo kovine.

GROŽNJA SVETOVNI STABILNOSTI

Ameriške carinske vojne so še posebej destabilizirajoče, saj je svetovno gospodarstvo še vedno zelo nestabilno. STO je napovedala, da se bo rast svetovne trgovine zaradi vse večjega protekcionizma upočasnila s 3,3 % leta 2024 na 3 % leta 2025.

Ta upočasnitev nesorazmerno škoduje državam v razvoju, ki so odvisne od izvoza za financiranje razvoja in zmanjševanja revščine.

" izgubljajo tla pod nogami. Države, kot sta Nigerija in Kenija, ki v ZDA izvažata tekstilne in kmetijske izdelke, se lahko soočijo z zmanjšanim dostopom do trga, saj carine preusmerjajo trgovino k cenejšim dobaviteljem.

Kitajska zvišuje dodatne carine na 125 odstotkov za uvožene izdelke iz ZDA.

Prizadeti bodo tudi podnebni ukrepi. Carine za tehnologije čiste energije, kot so sončne celice in električna vozila, ovirajo prehod na obnovljive vire energije in ogrožajo globalne podnebne cilje.

Celo ugledne osebnosti v Združenih državah se zavedajo, da je to nespametno: nekdanja finančna ministrica Janet Yellen je opozorila, da carine »spodkopavajo našo sposobnost za boj proti inflaciji«, saj zvišujejo potrošniške cene in zmanjšujejo gospodarsko učinkovitost.

Carine so skriti davek za potrošnike.

Združene države bi morale sprejeti to resnico, opustiti samouničujočo logiko »vzajemnih carin« in se pridružiti svetovni skupnosti pri spodbujanju poštenega in na pravilih temelječega trgovinskega sistema, ki koristi vsem državam in ne le peščici privilegiranih.

Opomba: Xin Ping je komentator mednarodnih zadev, ki redno piše za tiskovno agencijo Xinhua, Global Times, China Daily, CGTN itd. Dosegljiv je na naslovu xinping604@gmail.com.

Stališča, izražena v tem članku, so stališča avtorja in ne odražajo nujno stališč tiskovne agencije Xinhua.