REDAKCIJA - KOLOFON (EKIPA)

Registracija edicije: Elektronski časopis INSAJDER je vpisan pri Ministrstvu za kulturo z odločbo št. 006-203/01 pod zaporedno številko 36. Mednarodna serijska številka edicije: ISSN 1408-0990. Odgovorni urednik Igor Mekina.

V Republiki Srbski bi lahko kmalu zadišalo po srbski vojski: Zahodu se mudi z aretacijo Dodika, to vodi v razpad BiH

V Republiki Srbski bi lahko kmalu zadišalo po srbski vojski: Zahodu se mudi z aretacijo Dodika, to vodi v razpad BiHBiH bo težko razpadla na miren način, je pa tik pred razpadom. Nobenega dvoma ni, da gre za disfunkcionalno stanje: Žandarmerija - Republika Srbska. Vir: Posnetek zaslona, X

Ukaz za aretacijo političnega in državnega vodstva Republike Srbske je neodgovorno dejanje zunajustavnih institucij in ima lahko daljnosežne posledice za prihodnost Bosne in Hercegovine.

Dejstvo, da se je tožilstvo BiH odzvalo z neverjetno hitrostjo, kaže na to, da se nekomu v Sarajevu s pomočjo nemškega državljana Christiana Schmidta in zahodnih veleposlaništev mudi ukiniti Republiko Srbsko.

Tako politični analitik iz Banjaluke Anđelko Kozomara za Sputnjik komentira odredbo tožilstva BiH o aretaciji predsednika Republike Srbske Milorada Dodika, premiera Radovana Viškovića in predsednika Narodne skupščine Republike Srbske Nenada Stevandića.

Odredbo je izdal tožilec Ćazim Hasanspahić, tožilstvo pa jim očita kaznivo dejanje »napada na ustavni red« zaradi sprejetja odločbe o neustavnosti institucij na ravni BiH.

Če bo EUFOR pritiskal in poskusil ubraniti unitarno BiH, bi ga lahko čakala usoda JLA v Sloveniji. V Republiki Srbski bi v tem primeru zlahka, če ostanemo pri vzporednicah, »zadišalo po srbski vojski«.

S tem je izven zakona postavljeno delovanje »zveznih« institucij BiH in tako imenovanega »visokega predstavnika« Christiana Schmidta (ki nima mandata OZN), tožilstva ter sodišča BiH, Državne agencija za preiskave in zaščito (SIPA) in Visokega sodnega in tožilskega sveta BiH.

Pred vsem tem je potekal sodni proces proti predsedniku Republike Srbske Miloradu Dodiku in direktorju »Uradnega lista RS« Milošu Lukiću zaradi nespoštovanja odločitev Schmidta, ki ga uradna Banjaluka ne priznava za legitimnega in zakonitega visokega predstavnika.

Christian Schmidt
Nemec brez mandata OZN: Christian Schmidt. Vir: Posnetek zaslona, X

Zaradi vsega skupaj se je v Banjaluki začela posebna seja Narodne skupščine Republike Srbske, ki je v proceduro poslala tudi novo ustavo Republike Srbske.

Ta omogoča odcepitev na podlagi referenduma.

Točno tako, kot je to storila Slovenija.

Milorad Dodik ima prav, ko pravi, da BiH prehaja v fazo, ki spominja na obdobje razpada nekdanje Jugoslavije.

Ozračje, ki je v BiH že več mesecev napeto, je zdaj doseglo mejo in v prihodnjem obdobju je mogoče pričakovati karkoli, meni Kozomara.

»BiH bo težko razpadla na miren način, je pa tik pred razpadom. Nobenega dvoma ni, da gre za disfunkcionalno stanje. V BiH že dolgo ni nobenih skupnih projektov, nobenih odločitev, nobenih zakonov, nič se ne dogaja, kar bi bilo v interesu Bosne in Hercegovine. V tem razpadu, ki je neizogiben, se bo vedno našel kakšen skrajnež, ki bo poskušal zanetiti situacijo,« ocenjuje Kozomara.

BiH bo težko razpadla na miren način, je pa tik pred razpadom. Nobenega dvoma ni, da gre za disfunkcionalno stanje.

Kozomara navaja primer, da so se pri Ključu pojavili oboroženi moški, oblečeni v uniforme Armade BiH, ki naj bi Bošnjake želeli zaščititi pred domnevnim »četniškim napadom«. Tudi sarajevski mediji že več dni razglabljajo o tem, da je akcija Euforja tako rekoč dogovorjena zadeva – a se to ni zgodilo.

»BiH res prehaja v težko fazo, v kateri bo treba sprejeti boleče odločitve, najprej v Sarajevu, če želi biti država ohranjena, cela in mirna. Če v Sarajevu ni razumevanja za takšno BiH, je razpad neizogiben,« pravi analitik.

Toda, zakaj se Sarajevu mudi z aretacijo Dodika?

Milorad Dodik
Milorad Dodik. Vir: Posnetek zaslona, X

V Sarajevu se mudi z aretacijo treh srbskih voditeljev zaradi, kot pravi Kozomara, tektonskih sprememb v svetu, saj ni več ene sile, ki bi odločala o vsem.

V tem razpadu, ki je neizogiben, se bo vedno našel kakšen skrajnež, ki bo poskušal zanetiti situacijo.

Bošnjaška politična elita se zaveda, da je EU trenutno edina opora, ki jo ima. V Sarajevo iz Bruslja še vedno prihajajo spodbudna sporočila Bošnjakom, naj se še naprej borijo za uresničitev svojih vojnih ciljev.

»Zato se jim mudi, vedo, da je konec vseh tistih centrov moči, ki so jih podpirali več kot trideset let, ki so jim dajali vetra v hrbet in jim dajali upanje, da bodo zavladali vsej Bosni in da je v BiH vse njihovo, ker so večinski narod,« pravi Kozomara.

Namene političnega Sarajeva so vsem v Republiki Srbski jasne - ustvariti unitarno BiH brez entitet, za kar se je bošnjaška politična elita zavzemala že pred državljansko vojno.

»Očitno je, da bo po prijetju, zaslišanju in pridržanju treh voditeljev Republike Srbske naslednja faza zaplemba premoženja Republike Srbske in uničenje Republike Srbske kot dela Bosne in Hercegovine,« poudarja Kozomara.

Po drugi strani pa to, kar je ruski zunanji minister Sergej Lavrov med drugim zapisal v rojstnodnevni čestitki Miloradu Dodiku, namreč da je »predsednik Srbske na pravi poti«, meni tudi velika večina državljanov Republike Srbske, saj si mora dovoliti svoboden razvoj brez pritiska sarajevskega trga in izvajati odločitve, ki so v interesu vseh njenih državljanov.

Spodbudna je tudi napoved ministra za notranje zadeve Republike Srbske Siniše Karana, da bo MNZ RS (MUP RS) varoval tri politične voditelje, dodaja Kozomara.

Spodbudna je tudi napoved ministra za notranje zadeve Republike srbske Siniše Karana, da bo MNZ RS (MUP RS) varoval tri politične voditelje, dodaja Kozomara.

»Dejstvo je, da jim ta ukaz oži prostor gibanja in da bi bili, če bi šli v Federacijo BiH, avtomatsko aretirani, ker je tožilec, ki vodi postopek proti njim, Aljoša Čampara, znani bošnjaški skrajnež, eden najhujših jastrebov bošnjaške politike, zdaj pa je postal tožilec,« poudarja.

Po besedah ​​dekana Fakultete za varnost v Banjaluki dr. Predraga Ćeranića gre za tehtanje sil med političnim Sarajevom in mednarodnim dejavnikom v obliki urada visokega predstavnika na eni strani ter institucijami Republike Srbske na drugi strani.

Tožilstvo BiH je namreč izdalo nalog za aretacijo srbskih funkcionarjev, ker se niso odzvali na dva klica na zaslišanje, zdaj pa je na vrsti pravosodna policija, da nalog izvrši. Ker pa gre za predsednika republike, premierja in predsednika skupščine, se postavlja vprašanje, kako se bodo stvari razpletle in ali jih bo res mogoče aretirati, dodaja Ćeranić.

»Moja ocena je, da se to ne more zgoditi in da, ko bo SIPA prejela uradno odredbo tožilstva, se bodo poskušali približati palači, a to jim bo preprečila policija RS in SIPA bo izjavila, da nimajo zmogljivosti in da vsak poskus lahko prinese žrtve, težave in vse to lahko izrazimo z besedo 'pomanjkanje zmogljivosti'«, je prepričan profesor.

BiH in NATO vojak
Vir: Posnetek zaslona, X

Prvi preizkus prijetja bo, ko bo kateri od uradnikov Srbske prestopil mejo BiH, saj lahko tudi obmejna policija dobi nalog za pridržanje Dodika, Viškovića ali Stevandića, bodisi na letališču bodisi na mejnem prehodu.

A tu je še policija Republike Srbske, ki bo, kot pravi Ćeranić, varovala uradnike Srbske, zato bo mejna policija izjavila, da nima zmogljivosti za aretacije.

Razen, če ne bodo kljub temu poskusili izvesti aretacije…

In prav zato se v BiH znova kuhajo spori in spopadi.

Res je – vse zelo spominja na slovensko osamosvojitev.

Le da slovenski politiki, kakor da bi jih udarila kolektivna amnezija danes v tem primeru podpirajo »zvezne« institucije BiH, v resnici pa Bošnjake.

A skrb je odveč.

Če država razpade, jim bo še vedno ostala Federacija BiH.

Le da se bodo v tem primeru verjetno o ozemeljski avtonomiji ali celo odcepitvi morali dogovoriti še s prav tako vse bolj nezadovoljnimi Hrvati.

In če bo EUFOR pritiskal in poskusil ubraniti unitarno BiH, bi ga lahko čakala usoda JLA v Sloveniji.

V Republiki Srbski bi v tem primeru zlahka, če ostanemo pri vzporednicah, »zadišalo po srbski vojski«.

Za tiste, ki se zanašajo na to, da je zunanji minister ZDA Marco Rubio podprl celovitost BiH pa naj se spomnijo, kako je leta 1991 James Baker podprl Ante Markovića in celovitost SFRJ.

Ko je na eni strani nacionalizem, ki se upira majorizaciji in utapljanju naroda v vse bolj unitarni državi in na drrugi strani neka velika sila, ki podpira večnacionalno državo je jasno, kdo bo zmagal - pa čeprav šele po maratonu.

Naše delo na Insajder.com z donacijami omogočate bralci.

Delite članek