V UKC Maribor premalo zdravnikov na številnih oddelkih

V Univerzitetnem kliničnem centru Maribor je na številnih oddelkih več sistemiziranih kot pa zasedenih delovnih mest zdravnikov specialistov. Skupno je od predvidenih 408 polnih le 322 mest, od tega je nekaj zdravnikov še na porodniškem ali bolniškem dopustu. Glavni razlog za takšno stanje je po navedbah vodstva pomanjkanje zdravnikov na trgu.

Ozka grla, kar zadeva zdravnike specialiste, so poleg javnosti že zelo dobro znane anesteziologije, kjer kadrovske luknje polnijo tudi s pomočjo specialistov s Hrvaške, še na ginekologiji in perinatologiji, onkologiji, psihiatriji in patologiji. V urgentnem centru je na primer zaposlen le en zdravnik specialist, medtem ko je zanje tam sistemiziranih 14 delovnih mest.

"Ker na trgu ni dovolj zdravnikov specialistov določenih specialnosti, vsa sistemizirana delovna mesta niso zasedena," so za STA pojasnili v UKC Maribor. Praznine zapolnjujejo tako, da obstoječi zdravniki opravljajo delo preko polnega delovnega časa in da v delo vključujejo specializante, ko so usposobljeni za posamezne posege. "Sklenjenih imamo tudi nekaj podjemnih pogodb z upokojenimi zdravniki in zdravniki iz drugih zavodov," so pojasnili.

Ker se na razpise za prosta delovna mesta javlja premalo kandidatov, računajo na zaposlovanje predvsem specializantov. Tako imajo na primer osem specializantov urgentne medicine, ki naj bi postopoma zapolnili nezasedena delovna mesta. Sicer se v delo v urgentnem centru vključujejo tudi ostali zdravniki specialisti oddelkov klinike za kirurgijo.

A tudi na specializante ne morejo z gotovostjo računati, saj ti po koncu izobraževanja niso zavezani zaposlitvi v tem zavodu, ampak lahko gredo drugam. Tako je na primer v preteklih letih UKC Maribor zapustilo najmanj pet anesteziologov, ki so se tam izobrazili.

Anesteziologi so najbolj kritična točka

Prav anesteziologi so najbolj kritična točka mariborskega kliničnega centra, kar se je nazorno pokazalo pred nekaj več kot letom dni, ko so bili po odhodu štirih zdravnikov prisiljeni odpovedovati nenujne operacije. Na oddelku za anesteziologijo je trenutno od 35 sistemiziranih delovnih mest za specialiste zapolnjenih le 22. Zapolniti jih nameravajo z zdravniki iz tujine, a to traja veliko časa, saj je, še posebej za zdravnike iz držav izven EU, potrebna vrsta postopkov, težava je tudi jezik.

Prazna mesta v sistemizaciji so sicer prikladna, da se v zavod pritegne mlade zdravnike, a UKC Maribor očitno tudi tu ni uspešen, saj tudi mesta za specializante težko zapolnijo. Tako je bilo na primer od leta 2010 razpisanih 12 mest za potrebe onkologije z radioterapijo, od tega se na pet razpisanih mest ni javil nihče. Tudi na zadnjem razpisu ostajata dve mesti za radioterapijo v UKC Maribor nezasedeni.

Zaradi tega so na lani odprtem oddelku za onkologijo velike težave. Od skupno 12 sistemiziranih imajo realizirane le štiri zaposlitve, od tega je samo ena specialistka radioterapije. Da je takšno razmerje tvegano, se je pokazalo pred nekaj tedni, ko je ta zdravnica šla na porodniški dopust in so morali za nekaj časa prekiniti s sprejemanjem novih bolnikov na zdravljenje z obsevanji. Začasno si pomagajo z zdravniki Onkološkega inštituta, kmalu pa naj bi pridobili zdravnika iz tujine.

Na oddelku za kardiologijo so uspeli zapolniti zdravniške vrste, drugače pa je na kliniki za ginekologijo in perinatologijo, kjer so imeli konec novembra lani za zdravnike specialiste praznih 16 sistemiziranih delovnih mest, na oddelku za otorinolaringologijo pet, na oddelku za nevrološke bolezni štiri ter na oddelkih za psihiatrijo in patologijo po tri.

Nazadnje je v javnosti odmevala stiska na oddelku za urologijo, kjer so decembra štirje zdravniki protestno vložili odpoved delovnega razmerja. Urologov sicer primanjkuje povsod po Sloveniji in temu primerne so tudi čakalne dobe na posege.

Sistemizacija v UKC Maribor zastarela in ne ustreza trenutnemu stanju

Ob tem velja izpostaviti, da je bila obstoječa sistemizacija delovnih mest, z izjemo nekaterih manjših popravkov, izdelana že pred desetletji in tako ne ustreza trenutnemu stanju. V UKC Maribor pripravljajo novo sistemizacijo, ki bo najverjetneje predvidela še več potrebnih zdravnikov na posameznih oddelkih.

Po besedah predsednika zdravniškega sindikata Fides v UKC Maribor Borisa Rižnarja je bila temeljna napaka narejena, ko se s pretvorbo Splošne bolnišnice Maribor v klinični center leta 2007 ni ustrezno prilagodilo tudi sistemizacije delovnih mest. "Takrat bi glede na dodatne zadolžitve morali vsaj za 30 do 40 odstotkov povečati število delovnih mest," je povedal za STA.

Nadaljnjo škodo je po njegovih ocenah povzročila restriktivna politika zaposlovanja v tem zavodu, s ciljem izkazovanja čim boljšega poslovnega rezultata, a na račun dodatnega obremenjevanja obstoječih zdravnikov, kar je znatno poslabšalo pogoje dela v zavodu. Temu so sledili odhodi zdravnikov, tudi v Avstrijo. "V zadnjih dveh letih je od nas odšlo 70 zdravnikov, ali drugam, ali v tujino ali v pokoj, tudi po zakonu o uravnoteženju javnih financ, kar je prineslo še dodatne obremenitve za nas, ki smo ostali," je pojasnil Rižnar.

Skupno je v UKC Maribor zaposlenih nekaj več kot 3000 ljudi. Pomanjkanje kadrov je tudi na področju zdravstvene nege in pri kliničnih farmacevtih, a kljub vsemu po zagotovilih vodstva uspevajo vsako leto izpolniti z zdravstveno zavarovalnico dogovorjeni program dela, edina izjema je anesteziologija. So pa zaradi pomanjkanja kadra večje čakalne dobe.