nedelja, 02. februar 2025 leto 30 / št. 033
Stanovanjski blok o nepremičninskem davku: Prenehajte z ustvarjanjem škode in začnite z resno stanovanjsko politiko!
Civilna iniciataiva Stanovanjski blok se je odzvala na zadnje pobude ministrstva za finance, ki želi uvesti nov, nepremičninski davek.
Prvo bivališče - ti reveži ne bodo plačali nič.
— Ali Alias (@AnkaAnkica279) January 8, 2025
Obratno, sedaj jim bodo odpustili še davek na premoženje nad 160m2.@strankalevica v službi najpremožnejših https://t.co/Efl0hb0GxP pic.twitter.com/xoK0u0t6LN
Njihov odziv objavljamo v celoti: »Minister za finance Klemen Boštjančič je po zaključku javne razprave o samooklicanem 'Predlogu izhodišč za obdavčitev premoženja in razbremenitev dela' trikrat zapored zatrdil, da želijo v vladi 'nasloviti vprašanje stanovanjske politike' in namignil, da je razlog za tako buren odziv na izhodišča 'velika želja, da se nič ne zgodi,' ki naj bi po njegovem bila nekje v ozadju.
V Stanovanjskem bloku smo izhodišča preučili in ministrstvu tudi poslali pripombe. Res lahko sklenemo samo, da je v igri zelo velika želja, da se nič ne spremeni – vendar to velja tudi in predvsem za vlado s finančnim ministrstvom na čelu.
Če bi imeli namen nekaj zares spremeniti, bi se na ministrstvu morali lotiti progresivne obdavčitve premoženja najbogatejše elite na eni strani, na drugi pa pobrane stotine milijonov evrov nemudoma investirati v izgradnjo in obnovo javnih neprofitnih najemnih stanovanj.
Nekaj deset milijonov, ki jih je stanovanjskemu skladu iz proračuna namenila vlada, ni sistemski vir financiranja, ki ga nujno rabimo za vzdržno in kakovostno javno stanovanjsko preskrbo.
Ugotavljamo, da so izhodišča povsem neresno zastavljena in iz njih sploh ni jasno, kakšnemu namenu bi služila predlagana obdavčitev – razbremenitev plač bi se po izhodiščih poznala le najbogatejšim, peščica menedžerjev z bajnimi plačami bi dobila kar svoj, diskontni davčni razred. Večini manjših lastnikov, ki imajo po dve ali tri nepremičnine, pa bi država v en žep dala tisto, kar bi jim iz drugega vzela, saj bi razbremenitev plač tako ali tako požrl novi davek na nepremičnine.
Za razbremenitev plač in povečanje kupne moči državljanov bomo največ storili z ukrepi, ki bodo povečali dostopnost stanovanj ter zagotovili, da gospodinjstvom za stanovanjske stroške ne bo treba namenjati polovice in več prihodkov.«
»Če k izboljšanju stanja na stanovanjskem področju ukrepi iz izhodišč prav gotovo ne bi pripomogli, pa bi lahko še dodatno ogrozili eksistenčni položaj najemnikov na trgu.
Lastniki nepremičnin najemnine že tako višajo tudi, če za dvige nimajo nobenega razloga, s sprejemom rokohitrskih izhodišč pa jim je vlada ponudila še en izgovor.
Prebivalci Slovenije bodo nepremičninski davek sprejeli izključno, če se jim bo zdel pravičen in primeren. Zato vlado, predsednika vlade Roberta Goloba in finančnega ministra Klemna Boštjančiča pozivamo, naj prenehajo z ustvarjanjem škode in strašenjem javnosti z objavljanjem objektivno slabih predlogov. Če si želite javne razprave, jo organizirajte. Poslušajte ljudi, ki so v različnih položajih in stiskah. Prisluhnite tistim v podrejenem položaju in najemnikom, ne zgolj elitam, ki jim je trenutno stanje v interesu. Podrobnejše vsebinsko polemiziranje z izhodišči tako ni na mestu.«
Izhodišča za nepremičninski davek so davčni pamflet, pravi ekonomist dr. Bogomir Kovač. Da pride ministrstvo za finance v javnost z izhodišči in ne z osnutkom zakona ter z njimi razburja javnost, je nenavadno, pa meni davčni strokovnjak Ivan Simič. pic.twitter.com/i4ABE1JzpE
— Tarča (@TarcaRTVSLO) January 23, 2025
»Davek na premoženje in stanovanjsko politiko bo treba postaviti na novo. Zato smo finančnemu ministrstvu v 'Stanovanjskem bloku' poslali nabor nekaj ukrepov, nujnih pri zasledovanju boljše dostopnosti stanovanj, večje družbene pravičnosti in zaustavitve rasti neenakosti v Sloveniji:
- Nepremičninski davek ne bo dovolj za reševanje perečega stanja na stanovanjskem področju, ampak potrebujemo celovito stanovanjsko politiko. Davek mora biti namenjen občinam za urejanje stanovanjskega področja – za investicije v gradnjo in vzdrževanje neprofitnih in zadružnih nešpekulativnih stanovanj.
- Nepremičninski davek mora biti namenjen spodbujanju bivanjske rabe stanovanj (stanovanje kot dom) ter odvračati od izkoriščanja stanovanj za ustvarjanje dobičkov, na račun katerih vse več ljudi ne more priti do primernega doma. Zastavljen naj bo tako, da bo zasledoval udejanjanje in uravnoteženje vseh treh funkcij lastnine – socialne, ekološke in gospodarske.
- Davek bi moral veljati za vse nepremičnine (pri čemer že poznamo nadomestilo za uporabo stavbnih zemljišč), a glede na njihovo vrednost in/ali površino ter lokacijo. Začetne davčne stopnje na stanovanja, namenjena predvsem in izključno bivanju, naj bodo nizke. Nad določeno vrednostjo in/ali površino ter lokacijo nepremičnine pa bi morala biti vzpostavljena progresivna obdavčitev. To pomeni vzpostavitev dodatnih količnikov na osnovno obdavčitev, ki znatno zvišajo obdavčitev nebivanjske rabe (za stanovanja, ki so prazna, stanovanja, ki se oddajajo turistom in stanovanja, ki se oddajajo na najemnem trgu za obdobja, krajša od 5 let). Stanovanja, ki se oddajajo v dolgoročni najem, ki ga smatramo kot najmanj 5 let, pa naj se obravnavajo po osnovnih progresivnih davčnih stopnjah.
- V zakonodajo moramo uvesti jasne definicije – kaj je stanovanje, kaj je bivanjska raba, kaj se razume kot dolgoročni najem –, ki se jih je nato potrebno tudi držati in jih vedno znova udejanjati.
- Ob vzpostavitvi davka na nepremičnine je nujna zagotovitev nadzora in regulacije najemnega trga za zaščito najemnikov pred tem, da bi na koncu oni nosili še davčna bremena lastnikov. Predlagamo na primer mehanizem javne najemne službe, ki bi regulirala najemni trg, prek nje pa bi morale biti sklenjene vse najemne pogodbe (javna najemna služba lahko ostane nacionalna ali se organizirajo regionalne ali občinske javne najemne službe, ki skrbijo za vse najemne posle).
- Pozivamo k ostrejšemu preganjanju in kaznovanju lastnikov za neprijavljeno oddajanje stanovanj (na črno). Za zaščito najemnikov bi bila učinkovita in preprosta rešitev denimo, da lahko svoje najemodajalce prijavijo javni najemni službi, ko ta ugotovi obstoj črnega najemniškega razmerja, pa lastnika kaznuje z globo in s pogodbo o najemu za nedoločen čas, ki jo je dolžan ponuditi oškodovanemu najemniku.«
GURS-ova ocena Boštjančičeve vile z bazenom in košarkaškim igiriščem v Šentvidu je 331.600€.
— Ali Alias (@AnkaAnkica279) January 22, 2025
Ocena mojega stanovanja 80m2, kakšen kilometer proč pa 400.000€. pic.twitter.com/N1UgeAn93y
Kaj so vladajoči politiki obljubljali in na kaj pozabili v samo nekaj letih pa si lahko ogledate spodaj.