V turškem parlamentu znova zapele pesti

V turškem parlamentu je v četrtek med obravnavo spornega novega osnutka ustave o predsedniškem sistemu ponovno prišlo do pretepa med poslanci. Pri tem sta bili poškodovani najmanj dve poslanki, poroča francoska tiskovna agencija AFP. Zaradi spornega osnutka ustave so se poslanci stepli že prejšnji četrtek.

Kot so poročali turški mediji, naj bi bila poškodovana po ena poslanka iz prokurdske HDP in vladajoče Stranke za pravičnost in razvoj (AKP).

Prepir se je zgodil po tem, ko se je neodvisna poslanka Aylin Nazliaka z lisicami priklenila na mikrofon na govorniškem odru in ga ni želela zapustiti več kot eno uro v protestu proti ustavnim spremembam.

"Priklenila sem se za stojalo, da rečem ne diktatu enega moškega, da nasprotujem razveljavitvi vrednot republike in protestiram proti parlamentu, ki bo vklenjen s to novo revizijo ustave," je dejala Nazliaka.

Člani AKP so jo skušali odstraniti, vendar so se ji v bran postavili poslanci HDP in republikanske CHP. Poslanci so se nato začeli tepsti in brcati.

Invalidnega poslanca CHP Safaka Paveya so vrgli po tleh, vendar so mu nato kolegi pomagali vstati. "Napadli so nas. Bilo je, kot da se jim je zmešalo. Napad nakazuje, kaj nas čaka, ko bo ustava sprejeta," je dejal Pavey.

Turčija je v nedeljo zvečer naredila ključni korak k širitvi pristojnosti predsednika, saj je parlament v Ankari v prvem branju podprl še dva zadnja člena sporne nove ustave.

Od srede pa poteka drugo branje, predvidoma v petek zvečer bodo odločali še o zadnjem od 18 členov novega osnutka ustave, nato pa še o skupnem paketu ustavnih sprememb. Do sedaj so nekaj členov že sprejeli, poroča nemška tiskovna agencija dpa.

Predlagane ustavne spremembe bodo Turčiji prinesle predsedniški sistem, med drugim bo predsednik imenoval in odstavljal ministre. Prvič v zgodovini sodobne Turčije nameravajo odpraviti položaj predsednika vlade. Namesto njega bodo Turki dobili vsaj enega podpredsednika, morda tudi več.

Nova ustava naj bi nadomestila temeljni zakonik, oblikovan po vojaškem udaru v Turčiji leta 1980. Po mnenju kritikov gre za del prizadevanj predsednika Recepa Tayyipa Erdogana, da si v svojih rokah po spodletelem julijskem puču prisvoji vso oblast. Erdogan in AKP pa trdita, da bo predsedniški sistem Turčijo postavil ob bok državam, kot sta Francija in ZDA, potreben pa naj bi bil za učinkovito vladanje.