REDAKCIJA - KOLOFON (EKIPA)

Registracija edicije: Elektronski časopis INSAJDER je vpisan pri Ministrstvu za kulturo z odločbo št. 006-203/01 pod zaporedno številko 36. Mednarodna serijska številka edicije: ISSN 1408-0990. Odgovorni urednik Igor Mekina.

Previdnost na Zahodu po Bidnovi odločitvi: »Še ne odpiram šampanjca«, prepozno, da se Ukrajina reši

Previdnost na Zahodu po Bidnovi odločitvi: »Še ne odpiram šampanjca«, prepozno, da se Ukrajina rešiPrepozno (in premalo), tako vojaški analitiki komentirajo odločitev Washingtona. Vir: Posnetek zaslona, X

Odločitev ZDA, da Kijevu dovoli uporabo orožja dolgega dosega za ciljanje tarč na ruskem ozemlju, bi lahko morda pomagala Ukrajini v Kursku, vendar je prepozno, da bi spremenila tok vojne, pravijo zahodni analitiki.

»Odločitev je prišla pozno in tako kot druge odločitve je morda prepozno, da bi bistveno spremenila potek bojev,« je dejal Michael Coffman, višji sodelavec Fundacije Carnegie za mednarodni mir v Washingtonu.

Za zdaj ni jasno, kako dolgo bo trajala ta nova ameriška politika, saj jo je močno kritiziral Richard Grenell, eden najtesnejših zunanjepolitičnih svetovalcev novega predsednika Donalda Trumpa.

Sam Trump je že večkrat kritiziral obseg ameriške pomoči Kijevu in obljubil hitro končanje vojne.

Novi ukrajinski napadi bi se lahko zgodili v prihodnjih dneh in bodo verjetno izvedeni z raketami ATACMS, ki imajo doseg do 306 kilometrov.

Srednjeevropski obrambni visoki uradnik je Reutersu povedal, da bodo napadi Kijevu dali boljše možnosti za obrambo pred zračnimi napadi, vendar ne bodo prevesili konflikta v korist Ukrajine.

Rusija je že premaknila veliko svojih zračnih sredstev izven dosega zahodnega orožja v Ukrajini, je dejal uradnik.

Litovski zunanji minister Gabrielius Landsbergis je dejal, da »še ne odpira šampanjca«, saj ni znano, ali imajo Ukrajinci dovolj (zahodnih) raket dolgega dosega.

Odločitev o odobritvi uporabe orožja dolgega dosega šele po mesecih ukrajinskega lobiranja sledi vzorcu, ki se ponavlja od začetka vojne.

Po eni strani je Bidnova administracija odločena podpirati Kijev, »dokler bo treba«, po drugi strani pa se boji eskalacije in odziva Moskve.

Washington je v preteklosti več mesecev okleval, ali naj Kijevu podeli zahtevano orožje, tanke in letala.

Nekateri vojaški analitiki pravijo, da so takšne zamude dale Moskvi čas za konsolidacijo in okrepitev.

Možnost raketnega napada na rusko ozemlje bi lahko najbolj neposredno vplivala na regijo Kursk, ki jo Ukrajina poskuša »zadržati« po avgustovskem čezmejnem napadu.

Po mnenju agencije bi lahko bila prav regija Kursk pogajalski adut po vstopu Donalda Trumpa v Belo hišo.

Rob Lee, višji sodelavec Inštituta za zunanjo politiko s sedežem v Filadelfiji, meni, da se Ukrajina ne bo mogla dolgoročno obdržati v regiji Kursk.

»Ukrajina je tja napotila nekaj svojih najboljših enot, tako da se bodo morda lahko nekaj časa vzdrževale, če bodo še naprej dobivale dovolj streliva in novih vojakov,« je dejal.

Lee je še spomnil, da lahko Rusija sestreli rakete dolgega dosega Scalp/Storm Shadow, katerih uporabo naj bi odobrili Francija in Britanija ter ameriški ATACMS.

Kar pomeni, da bi moralo biti število izstreljenih raket precejšnje, vprašanje pa je, koliko zalog imata tako Kijev kot Zahod.

Naše delo na Insajder.com z donacijami omogočate bralci.

Delite članek