Ptujska bolnišnica odslej tudi z magnetno resonanco

Na oddelku za radiološko diagnostiko v ptujski bolnišnici so danes tudi uradno zagnali aparat za magnetno resonanco, ki so ga sicer sedem let starega dobili z ljubljanskega onkološkega inštituta. Kot je povedal direktor bolnišnice Andrej Levanič, bo odslej prebivalcem Spodnjega Podravja omogočen hitrejši dostop do nujno potrebnih preiskav.

"Gre za eno največjih pridobitev naše bolnišnice in zdravstva v regiji, saj je tovrstna diagnostika eden temeljev kakovostne zdravstvene oskrbe. Doslej so morali naši bolniki takšne storitve iskati v našem ožjem in širšem okolju, kjer je bila dostopnost otežena," je dejal Levanič.

Aparat v ptujski bolnišnici sicer deluje že od konca novembra, doslej so z njim pregledali že okoli 400 bolnikov, tudi čakalna doba je za zdaj relativno kratka, a v prihodnje pričakujejo tudi zanimanje bolnikov iz drugih delov Slovenije, kjer čakajo tudi po več mesecev.

Ministrstvo za zdravje je opravilo prenos že uporabljenega aparata z onkološkega inštituta, kjer so morali zaradi še bolj zahtevne narave dela posodobiti opremo. Nov aparat bi jih stal skoraj dva milijona evrov, ker pa splošne bolnišnice ne potrebujejo tako zahtevnih aparatur, Levanič pričakuje, da jim bo ta magnetna resonanca služila vsaj deset do 15 let.

"Za zdaj imamo zagotovljen kader za delo z aparatom, v prihodnje pa načrtujemo tudi dodatno izobraževanje radiologov, saj je tovrstna diagnostika zelo specifična. Za zdaj smo angažirali vrhunske strokovnjake iz slovenskega prostora, ki nam ob tem pomagajo," je dodal Levanič in povedal, da jih je naložba oziroma pripravljalna dela na vgradnjo aparata stala okoli 600.000 evrov.

Odprtja se je udeležil tudi predstavnik ministrstva za zdravje Tomaž Glažar, ki je povedal, da so se za aparat zanimali v ptujski in brežiški bolnišnici, glede na postavljene kriterije pa so se odločili za prvo. Tudi sam je v zvezi s tem, zakaj ni bil več dovolj dober za onkološki inštitut, dejal, da gre za terciarno ustanovo, ki za svoje delo potrebuje medicinsko opremo na višji ravni od povprečja. Sicer pa je po njegovih besedah tudi aparat, ki ga je dobila ptujska bolnišnica, nadstandarden.

Najdaljše čakalne dobe v Sloveniji so še vedno v obeh kliničnih centrih, kjer je treba na magnetno resonanco čakati tudi pol leta. Vse ostale bolnišnice imajo veliko krajše dobe čakanja, po Glažarjevih besedah v Izoli bolniki pridejo na vrsto celo v enem ali dveh tednih. Kot je dodal, je temu tako tudi zaradi bistveno večje izkoriščenosti naprav, saj na njih povsod delajo v dveh izmenah, nekateri tudi ob sobotah.

"Slovenija je dovolj majhna, da se bolnikom ni težko pripeljati na drugo stran države. Za njih je boljše to, kot pa čakati več mesecev na preiskavo," je še dodal Glažar.