REDAKCIJA - KOLOFON (EKIPA)

Registracija edicije: Elektronski časopis INSAJDER je vpisan pri Ministrstvu za kulturo z odločbo št. 006-203/01 pod zaporedno številko 36. Mednarodna serijska številka edicije: ISSN 1408-0990. Odgovorni urednik Igor Mekina.

»Demokratični ščit« Ursule von der Leyen: Kako namerava Evropa nadaljevati s cenzuro

»Demokratični ščit« Ursule von der Leyen: Kako namerava Evropa nadaljevati s cenzuroZdi se, da koncept »digitalnega demokratičnega ščita« še ni povsem premišljen, vendar je videti kot naravno nadaljevanje protiruske politike EK pod Ursulo von der Leyen. Vir: Posnetek zaslona, X

Nihče ni pričakoval, da bo Evropska komisija pod drugim mandatom Ursule von der Leyen glede svoje rusofobne politike nenadoma naredila obrat za 180 stopinj (ali 360, kot bi rekla nemška zunanja ministrica Annalena Baerbock), a zdaj je prišla potrditev, da vse ostaja tako, kot je bilo, v obliki nedavne objave EK na omrežju X.

Komisija v sporočilu citira von der Leynovo, ki je ocenila, da EU »potrebuje lastno namensko strukturo za boj proti tuji manipulaciji z informacijami in tujemu vmešavanju«.

Javnosti še ni jasno, kako natančno bi bil videti t. i. demokratični ščit, kot je to pobudo poimenovala nova (in stara) šefica EK, in kot vse kaže, tudi Evropski komisiji ni jasno.

Jasno pa je, da glavna tarča te pobude ostaja - Rusija.

Koncept »demokratičnega ščita« sta poskušala razložiti programska povezovalka Irene Sanchez in politični sodelavec inštituta Evropski svet za zunanje odnose Jorgos Verdi v besedilu, objavljenem pred volitvami v Evropski parlament, torej ob koncu maja letos.

Besedilo omenja že videne prakse vsebinske cenzure, pa tudi približno istočasno uvedeno prakso prebunkinga, ki bi jo cinik lahko označil za preventivno indoktrinacijo evropskega prebivalstva zaradi domnevne zaščite pred »ruskimi ponaredki«.

Euronews je maja tudi zapisal, da bi lahko »demokratični ščit« EU zgradili na temeljih (spornega) Zakona o digitalnih storitvah - istega, za katerega se je pritožila izvršna podpredsednica Evropske komisije za digitalno dobo in konkurenco Margaret Vestager, da ga družbeno omrežje X Elona Muska ne spoštuje, in za katerega slavni milijarder meni, da v resnici ta zakon podpihuje prave dezinformacije.

Omeniti velja tudi, da je Musk trdil, da mu je Evropska unija »pod mizo« ponudila dogovor o tajni cenzuri vsebine na X-u.

Medtem ko naj bi ta zavržni dogovor z EU druga družbena omrežja sprejela, ga je Musk zavrnil.

Vendar pa je malo verjetno, da bo »demokratični ščit« odporen tudi na propagando EU in njenih ameriških zaveznikov, kot je obsežna kampanja Pentagona, ki jo je razkril Reuters in v kateri so ZDA poskušale odvrniti prebivalstvo Filipinov in drugih azijskih držav od cepiv »Sinovac« s širjenjem neresnic o kitajskih cepivih, hkrati pa sredi pandemije covida-19 ogrozili življenja milijonov ljudi.

Še manj verjetno je, da bo »demokratični ščit« toleriral poročila o sumljivih povezavah med Ursulo von der Leyen in Pfizerjem, od katerega so bile nekatere članice EU prisiljene kupiti veliko več cepiv, kot so jih potrebovale.

Zdi se, da se bo t. i. »demokratični ščit« znova zreduciral na boj »proti ruskim in kitajskim dezinformacijam (glede zahodnih) dezinformacij«, kot je eden od politikov označil angažma Jamesa Rubina na tleh Stare celine.

Vendar pa je težava pri zatiranju »ruskih dezinformacij« v tem, da so te pogosto točne, kot je ugotovilo britansko »Partnerstvo za odprte informacije.«

Naše delo na Insajder.com z donacijami omogočate bralci.

Delite članek