Wall Street Journal: Kako je nastala Macronova ideja o pošiljanju francoskih ter zahodnih vojakov v Ukrajino

Francoski predsednik Emmanuel Macron je poskušal prepričati nemškega kanclerja Olafa Scholza in ameriškega predsednika Josepha Bidna, naj zavzameta stališče »strateške dvoumnosti« do Rusije, kar bi »omogočilo vse vojaške možnosti na mizi«, vendar sta ameriški in nemški voditelj ideji nasprotovala, piše The Wall Street Journal, ki se sklicuje na neimenovane visoke uradnike.

Macron je februarja imel zaupne telefonske pogovore z Bidnom in Scholzem, da bi postavil temelje za vrh v Parizu, za katerega je upal, da bo vplival na strategijo Zahoda v spopadu v Ukrajini, poroča časnik.

Francoski voditelj je nato svojim kolegom sporočil, da »morajo zavzeti stališče strateške dvoumnosti do Rusije, ki bi dalo vse vojaške možnosti na mizo,« so povedali viri.

Macron je želel, da Zahod neha postavljati tako imenovane rdeče črte in namesto tega prisili Kremelj, da ugiba, kaj si res mislijo, piše ameriški časnik.

»Wall Street Journal« opozarja, da je Macronova ideja radikalen odmik od stališča, ki ga je Bidnova administracija zavzela od začetka konflikta v Ukrajini, katerega cilj je bil preprečiti dejanja, ki bi lahko izzvala Moskvo in vodila v eskalacijo na svetovni ravni.

"Western allies—Macron told each [German & US] leader, according to officials—should adopt a position of strategic ambiguity toward Russia that would leave all military options on the table."https://t.co/up6iGA9Ds5

— Franz-Stefan Gady (@HoansSolo) April 3, 2024

Biden je podvomil o potrebi po spremembi strategije zaradi skrbi, da bi to lahko stopnjevalo spopad, so povedali uradniki. Tudi Scholz je nasprotoval ideji predsednika Francije, češ da bi s tem tvegali razdelitev zaveznikov in bi države Nata postale stran v ukrajinski vojni.

V pogovoru z Bidnom in Scholzem je Macron menda dejal, da želi pariški vrh izkoristiti za pošiljanje sporočila ruskemu predsedniku Vladimirju Putinu, in pozval zahodne prestolnice, naj prenehajo izključevati vojaške možnosti. Torej možnost odkritega spopada z Rusijo. Ta svoj »načrt« je Macron nameraval razkriti po končani konferenci.

Kljub Scholzovemu opozorilu, da bodo tako on sam, kot drugi voditelji iz držav NATO pakta prisiljeni zavrniti njegovo idejo, če jo javno razkrije, je Macron na koncu konference vendarle zaskočil in »osupnil«  zaveznike z izjavo, da ni mogoče izključiti nobene vojaške možnosti, niti napotitve vojakov in enot iz držav Nata na ukrajinsko fronto.

 WSJ: Macron privately pushed Biden, Scholz to adopt 'strategic ambiguity' toward Russia.https://t.co/XDSXNWBIXe

— The Kyiv Independent (@KyivIndependent) April 3, 2024

Macronove besede so ostro kritizirale številne partnerice v Natu, vključno z Nemčijo, pa tudi politične sile v sami Franciji.

Voditelji vseh političnih strank so predsednika obtožili, da poskuša Pariz pahniti v vojno, da je lahkomiseln, in mu očitali, da se o teh vprašanjih ni posvetoval s parlamentom.

 WSJ reveals how Macron tried to push Biden and Scholz to adopt tougher approach towards Putinhttps://t.co/TFkN0koN6E

— Ukrainska Pravda in English (@pravda_eng) April 3, 2024

Iz Kremlja so pozneje sporočili, da so bili pozorni na Macronove besede in navedli, da vrsta držav udeleženk dogodka v Parizu »dokaj trezno ocenjuje potencialne nevarnosti takšnega dejanja in potencialno nevarnost neposrednega vpletanja v spopad«, kar »absolutno ni v interesu teh držav«.

Toda v zadnjem času se na Zahodu kljub opozorilom Moskve vse bolj »poigravajo« z idejo neposrednega spopada med Natom in Rusijo.

So he loses in Africa, but wouldn't need help in Ukraine... Against Russia... Did I get that right?

— towe (@ToweC) April 3, 2024

Rusko zunanje ministrstvo je sporočilo, da Moskva ostaja odprta za dialog z Natom, a na enakopravni osnovi, Zahod pa mora opustiti smer militarizacije evropske celine.