REDAKCIJA - KOLOFON (EKIPA)

Registracija edicije: Elektronski časopis INSAJDER je vpisan pri Ministrstvu za kulturo z odločbo št. 006-203/01 pod zaporedno številko 36. Mednarodna serijska številka edicije: ISSN 1408-0990. Odgovorni urednik Igor Mekina.

Nemški general, nekdanji načelnik vojaškega odbora Nata: ZDA se bojijo morebitnega zavezništva Nemčije in Rusije!

Nemški general, nekdanji načelnik vojaškega odbora Nata: ZDA se bojijo morebitnega zavezništva Nemčije in Rusije!Spopad v Ukrajini je ustvaril dva geopolitična bloka, Zahod želi s konfliktom v Ukrajini oslabiti Rusijo, je dejal general Harald Kujat. Vir: Posnetek zaslona, X

ZDA se najbolj bojijo morebitnega zavezništva med Rusijo in Nemčijo, je dejal nekdanji načelnik nemškega generalštaba in visoki častnik Nata Harald Kujat.

General Kujat: »Ukrajino lahko reši le izpogajanje miru,« saj »naši politiki morajo razumeti, da orožje in strelivo ne moreta spremeniti ukrajinskega vojaškega položaja na bolje, ampak lahko le podaljšata vojno.« Vir: Posnetek zaslona, X

Dejal je, da ZDA vidijo Kitajsko kot svojega največjega tekmeca, zato poskuša Washington s spopadom v Ukrajini oslabiti Rusijo, da bi se lahko osredotočil na boj proti Pekingu.

Kujat je dodal, da želijo ZDA oblikovati koalicijo z zavezniki v Evropi in Aziji, da bi omejili krepitev Rusije in Kitajske ter tako ustvariti konflikt »na dveh frontah«.

»Menim, da Američani delajo napako, saj je strategija odprtja dveh front proti Rusiji in Kitajski tempirana bomba,« je opozoril.

Nekdanji nemški častnik citira ameriškega politologa in strokovnjaka za geopolitiko Georga Friedmana, ki je dejal, da bi zavezništvo med Rusijo in Nemčijo predstavljalo največjo grožnjo ZDA, zato Washington to skuša na vse načine preprečiti.

»Največji strah ZDA je po Georgeu Friedmanu zlivanje nemškega kapitala in tehnologije z ruskimi naravnimi viri in proizvodnim potencialom,« poudarja Kujat.

Dodal je, da je Kitajska zavzela zmerno stališče, ko gre za konflikt v Ukrajini, pa tudi, da se Peking zavzema za vzpostavitev večpolarnega sveta, v katerem ZDA ne bi bile več hegemon.

Kujat poudarja, da je kriza v Ukrajini povzročila oblikovanje in krepitev konkurenčnih geopolitičnih blokov.

»Medtem ko se ZDA in Evropska unija približujeta, se okoli Kitajske in Rusije oblikuje še en geopolitični blok. Jedro tega bloka sestavljajo tako imenovane države BRICS, torej Brazilija, Rusija, Indija, Kitajska in Južna Afrika ter članice Šanghajske organizacije za sodelovanje,« je pojasnil.

Enostavno in preprosto Ameriko sploh ne briga, končni cilj Bele hiše ni zahteval ene ameriške vojaške enote v vojni na evropskih tleh. Vir: Posnetek zaslona, X

Nekdanji visoki nemški častnik dodaja, da si Kitajska in druge članice BRICS prizadevajo za razvoj nove valute za mednarodno trgovino, ki bi oslabila moč petrodolarja.

Ob tem vse več držav po svetu kaže zanimanje za članstvo v tej obliki.

Tak razvoj dogodkov pomeni, da mora Evropa postati neodvisna igralka na svetovnem prizorišču, sklene Kujat.

Navaja, da je Rusija zaradi svoje specifične geografske lege prisiljena veliko bolj resno jemati lastno in varnost v soseščini, torej v okolici svojih meja, za razliko od ZDA, ki jih ščitita dva oceana in dve prijateljski državi na ameriških mejah – Kanada in Mehika.

Kujat je še dejal, da ni mogoče reči, da v trenutni konstelaciji sil »nobena stran nima prednosti,« saj je jasno, da Ukrajinci po neuspehu protiofenzive nimajo več zmogljivosti za ofenzivno vojno.

Dodal je, da Ukrajina zdaj izvaja napade na rusko ozemlje, da bi »pokazala, da ima še vedno vojaške zmogljivosti,« in dodal, da je bilo v teh napadih ubitih več deset civilistov.

»Glede na mednarodno pravo je to vojni zločin,« je poudaril nekdanji nemški častnik.

Kujat je še povedal, da je zavzetje Avdejevke pomembno za nadzor celotnega vzhodnega Donbasa, pa tudi, da je Rusija v okolici Kupjanska v regiji Harkov namestila okoli 40.000 vojakov.

»Velika je verjetnost, da bodo Rusi zasedli tudi Odeso,« je dodal.

Nekdanji nemški častnik je še pojasnil, da nekatere evropske prestolnice razmišljajo o spremembi strategije v Ukrajini: želijo namreč »zamrzniti« frontne črte, s čimer bi se Kijev de facto sprijaznil z izgubo ozemlja, hkrati pa bi intenzivno delali na razvoju ukrajinske vojaške industrije v prihodnjih letih.

Gre za načrt za primer, če ameriška pomoč povsem usahne, dodaja.

Takšna ureditev bi vključevala doseganje bolj zavezujočih dvostranskih dogovorov med Ukrajino in evropskimi državami, kar si lahko po Kujatovih besedah ​​razlagamo kot »vstop (Kijeva) v NATO skozi zadnja vrata«.

Nemški častnik je sklenil, da so ukrajinske enote z »zahodnim orožjem dosegle vse, kar so lahko« in da Ukrajina ne more premagati Rusije na bojišču.

Dodal je, da ni mogoče izključiti morebitne vojne med Rusijo in Natom, če bo zahodno zavezništvo poskušalo neposredno podpreti Ukrajino, čeprav sta obe strani storili veliko, da preprečita tak scenarij.

Kujat je upokojeni general letalstva, od leta 2000 do 2002 pa je bil načelnik nemškega generalštaba.

Pred tem je bil od leta 2002 do 2005 predsednik vojaškega odbora Nata.

Naše delo na Insajder.com z donacijami omogočate bralci.

Delite članek

Imate zanimive informacije? Stopite v stik z našimi novinarji.

Več člankov od avtorja

Najbolj brano od avtorja

Najbolj brano Insajder.com

Ta stran uporablja piškotke. Za več informacij o piškotkih, ki jih uporablja spletna stran, kliknite TUKAJ.

Sprejmi piškotke