ponedeljek, 13. januar 2025 leto 30 / št. 013
»Odkrito povedano, upanja ni!« Časi, ko je bila Nemčija industrijska velesila, so zdavnaj mimo, žrtev tudi Slovenija!
Zaprtje 124 let stare tovarne v Düsseldorfu, ki je preživela dve svetovni vojni, ne pa tudi energetske krize, je pokazatelj mračne in boleče realnosti Nemčije: njeni dnevi kot industrijske velesile so šli rakom žvižgat.
Industrijska proizvodnja nekdaj največjega evropskega gospodarstva upada že od leta 2017. Upada že zadnjih sedem mesecev zapored in je zdaj na ravni iz leta 2006. Če bo upadla še za 5 odstotkov, bo na ravni iz 90-ih let prejšnjega stoletja, ko je padel Berlinski zid.
»Iskreno povedano, ni upanja,« je za Bloomberg povedal Stefan Klebert, direktor GEA Group, podjetja, ki že od konca 19. stoletja proizvaja tovarniške stroje. »Ne verjamem, da lahko ustavimo ta trend.«
Stebri nemškega industrijskega »motorja« so padli kot domine. ZDA se oddaljujejo od Evrope. Kitajska postaja vse večji tekmec in ni več nenasiten kupec nemškega blaga. Zadnji udarec za nekatere proizvajalce je bila prekinitev dotoka poceni ruskega zemeljskega plina.
Ekonomist Peter St. Onge v svojem podkastu opozarja, da gre za evropski problem glede na vpliv, ki ga imajo okoljski aktivisti v Bruslju in ki so »svojo ekonomsko usodo predali tretjemu svetu, ki ga Kitajska in Rusija novačita v BRICS«.
"Germany's Industrial Superpower Days Are Over" as industrial production retreats to 2006 levels.
— Peter St Onge, Ph.D. (@profstonge) February 19, 2024
Another couple years like this and they'll be back to 1990's level -- when the Berlin Wall fell
Of course, the problem is Europe-wide given the influence environmental… pic.twitter.com/XhR9ZcgXFx
Poleg globalne nestabilnosti politična paraliza Berlina stopnjuje težave, kot so dotrajana infrastruktura, starajoča se delovna sila in birokracija.
Nekdaj mogočen izobraževalni sistem peša po dolgoletnem opuščanju investicij.
Raziskovalni inštitut Ifo ocenjuje, da bo upad matematičnih sposobnosti gospodarstvo do konca stoletja stal približno 14 milijard evrov proizvodnje.
GERMANY IN TROUBLE: Germany faces deindustrialization without Russian energy
— Shabir) Free Julian Assange & Palestine Yemen (@Shabskk) February 12, 2024
Berlin is caught in a deep crisis triggered by its decision to cut itself off from Russian energy. In a Bloomberg piece entitled ‘Germany’s Days as an Industrial Superpower Are Coming to an End’,… https://t.co/8u0pFo8VJr
Nemčija ima še vedno zavidljiv seznam majhnih, podjetnih proizvajalcev, toda Bundesbank in drugi odločevalci vztrajno zavračajo opozorila, da se bliža popolna deindustrializacija. Ker pa so reforme zastale, ni jasno, kaj (če sploh) lahko upočasni upad.
»Nismo več konkurenčni,« je za Bloomberg povedal nemški finančni minister Christian Lindner. »Postajamo revnejši, ker nimamo rasti. Zaostajamo«. In ta izostanek konkurenčnosti bo Nemčijo pahnil še globlje v brezno, opozarjajo gospodarstveniki.
JRL NEWSWATCH: “Germany’s Days as an Industrial Superpower Are Coming to an End” – Bloomberg https://t.co/3UQZV025zr
— Johnsons Russia List (@JohnsonRussiaLi) February 12, 2024
»Kljub motivaciji naših zaposlenih smo prišli do točke, ko iz Nemčije ne moremo izvažati pnevmatik za tovornjake po konkurenčnih cenah,« je poudarila Maria Röttger, vodja sektorja za severno Evropo pri Michelinu.
»Če Nemčija ne more izvažati konkurenčno v mednarodnem kontekstu, država izgubi eno svojih največjih prednosti,« je dodala.
Germany’s Days as an Industrial Superpower Are Coming to an End
— Tracy ( ) (@chigrl) February 10, 2024
Fading industrial competitiveness threatens to plunge Germany into a downward spiral, according to Maria Röttger, head of northern Europe for Michelin. The French tiremaker is shutting two of its German plants… pic.twitter.com/NdY2ozNdJK
Energetska kriza, ki so jo povzročile sankcije proti Rusiji, je močno ohromila industrijo, predvsem kemično. In počasna birokracija zavira tudi tista podjetja, ki so pripravljena investirati.
Dober primer so solarni kolektorji, ki jih je GEA želela namestiti v eno od svojih tovarn. Za dovoljenja so zaprosili lani januarja in še čakajo na odobritev.
Pandemija je že prej prizadela avtomobilsko industrijo z večmesečnimi čakanji na pošiljke čipov in drugih komponent, kar je Kitajska izkoristila, da postane vodilna na trgu električnih avtomobilov.
Feb. 12 article in Bloomberg Politics was definitive: “Germany’s Days as an Industrial Superpower Are Coming to an End” was the headline...https://t.co/D8hCw6EX2g pic.twitter.com/bu3u0eE25l
— Helga Zepp-LaRouche (@ZeppLaRouche) February 17, 2024
»Ne gre le za energijo,« pravi Klaus Geisdorfer, izvršni direktor podjetja za ventilatorje EBM. »V Nemčiji postaja problem tudi razpoložljivost kadra. V obdobju enega desetletja bo delovno sposobnega prebivalstva premalo, da bi gospodarstvo lahko delovalo tako kot danes,« je dodal.
Centralna banka je v zadnjem poročilu poudarila, da dejstvo, da je Nemčija v »tehnični recesiji« po dveh četrtletjih padca proizvodnje, ne bo dolgo trajalo zahvaljujoč stabilnemu trgu dela, naraščajočih plačah in padajoče inflacije.
Poročilo Bundesbank ni ravno »v skladu« z analizo gospodarske zbornice (DIHK), ki je opozorila, da se bo nemško gospodarstvo samo letos »skrčilo« za 0,5 odstotka, kar je najslabši rezultat v zadnjih dveh desetletjih.
Germany’s Days as an Industrial Superpower Are Coming to an End
— Aviator Anil Chopra (@Chopsyturvey) February 13, 2024
As political paralysis grips Berlin, the energy crisis was the final blow for a growing number of manufacturershttps://t.co/DeFFa8GFxB
Anketa med 27.000 podjetji je pokazala, da jih kar 35 odstotkov pričakuje, da bo v naslednjem letu poslovalo slabo, medtem ko jih le 14 odstotkov pričakuje nekaj izboljšav.
Germany’s Days as an Industrial Superpower Are Coming to an End:
— EDIS (@EDIS_SG) February 18, 2024
Political paralysis
Energy crisis
High cost
Even the Finance Minister says: "“We are no longer competitive.” #Germany #IndustrialRIPhttps://t.co/8ALiMZgxvu pic.twitter.com/zMpcf4FDWL
»Slabo razpoloženje med podjetji postaja vse bolj trdno utrjeno,« navaja poročilo DIHK in dodaja, da je to šele drugič v povojni zgodovini Nemčije, da se je gospodarstvo skrčilo dve leti zapored.
Prvi primer je bil leta 2002 in 2003, ko sta dve zaporedni recesiji takratno vlado socialdemokratov in zelenih prisilili v uvedbo agresivnih reform trga dela in socialne zaščite, ki so bile odgovorne za dvig Nemčije na raven konkurenčnosti, ki so ji mnogi zavidali.
The Deindustrialization of Europe in Five Charts https://t.co/KL1MYOkqXd via @wattsupwiththat
— Kent Mattingley (@kentoncmatt) February 16, 2024
Evropska komisija je dejala, da bo Nemčija letos in prihodnje leto najbolj zavirala rast evrskega območja, z rastjo le 0,3 odstotka leta 2024 namesto 0,8 odstotka, pričakovane novembra in 1,2 odstotka leta 2025, po 0,3-odstotni recesiji lani.
Vse to ima seveda velike posledice tudi za Slovenijo, čeprav slovenski mediji o tem molčijo ali pa resnico z dolgovezenjem prikrivajo.
Slovenski Forbes pa ob vsem tem trdi, da ima podatke in da bo razkril, zakaj slovensko gospodarstvo doživlja praktično največji upad v Evropi.
In potem samo skozi nekaj sramežljivo napisanih stavkov lahko zaslutimo, da je vir težav prav to, da gospodarski motor Evropske unije, ki je v Nemčiji, hudo popušča.
Slovenska industrijska proizvodnja se je lani namreč skrčila za 5,3 odstotka, samo v decembru pa je bila proizvodnja za desetino manjša kot leto prej. Razlogi so ciklični, pravi glavni ekonomist Analitike GZS Bojan Ivanc, ponekod pa tudi strukturni.
Tisti, ki ob tej novici orgazmirajo, se morajo zavedati naslednjega:
— Joze P. Damijan (@jdamijan) February 20, 2024
vlada lahko kadarkoli na hitro uravnoteži proračun ali ima celo presežke, če drastično zmanjša javne investicije, socialne transferje, izdatke za šolstvo in zdravstvo in pokojnine. Toda s tem povzroči socialno… https://t.co/FmJxl8YvEX
Slovenska industrija je po močnem letu 2022 lani s precej povišanimi stroški energentov vstopila v obdobje ohlajanja na največjih prodajnih trgih, piše Forbes.
Prejšnji teden objavljeni podatek o industrijski proizvodnji je pokazal, da se je ta decembra po treh mesecih rasti skrčila za 7,4 odstotka, na letni ravni pa za kar desetino.
V obeh primerih je šlo za največji padec med vsemi evropskimi državami!
Bojan Ivanc, glavni analitik Gospodarske zbornice Slovenije (GZS), priznava, da jih je decembrski podatek močno negativno presenetil!
Napovedovali so enoodstotni mesečni padec industrijske proizvodnje, Statistični urad pa je naračunal kar 7,4-odstotno krčenje!
'Po podatkih Eurostata je Slovenija na ravni držav Evropske unije decembra zabeležila največji padec industrijske proizvodnje. Da je to “črn december za slovensko industrijo” je v svojem prispevku zapisal glavni ekonomist GZS Bojan Ivanc.'
— kar.sejes.to.zanjes (@KragelNadja) February 16, 2024
Golob, vrhunski strokovnjak??? https://t.co/1Qu8KY5DHV
Toda geopolitike EU kot vira težav pri Forbsu očitno ne opažajo, čeprav omenjajo nekakšne strukturne probleme.
Ne opazijo niti, da je veselje nad nižjimi cenami elektrike zaradi nižjega povpraševanja -, ki je rezultat propada podjetij in zmanjševanja proizvodnje - pot v katastrofo, ne pa razlog za veselje.
Petition for the Resignation of Ursula von der Leyen, President of the European Commission Sign the petition https://t.co/i5UGd4iQ4A #diem25 #UrsulaResign
— Joze P. Damijan (@jdamijan) February 20, 2024
Pravega razloga za katastrofo - neumno evropsko politiko sankcij in konflikta z Rusijo - pa seveda, saj so v lasti zahodnih korporacij, ki podpirajo vojne - sploh ne detektirajo.
In tako gre Slovenija topoumno naprej - po poti Nemčije.