V Celju o pričakovanih spremembah četrte industrijske revolucije

V Celju je danes potekala okrogla miza o pričakovanih spremembah četrte industrijske revolucije, potrebah industrije v regiji ter s tem povezanimi potrebami po novih znanjih. Kot je ob tej priložnosti povedal dekan Visoke šole za proizvodno inženirstvo Gašper Gantar, se morajo podjetja na prihajajoči trend odzvati pravočasno in predvsem pravilno.

Preobrazba proizvodnih podjetij bo po oceni Gantarja zahtevala vlaganja. Na trgu že zdaj obstajajo številne omogočitvene tehnologije, denimo digitalne tehnologije, avtomatizacija, robotika in podobno. Ključno vprašanje, na katerega mora poiskati odgovore vsako podjetje, pa je, v katere omogočitvene tehnologije investirati in kako jih uporabiti, da bodo koristi večje od vlaganj.

"Industrija 4.0 prinaša uvajanje digitalnih tehnologij, avtomatizacije, robotike, informacijsko-komunikacijskih tehnologij, strojnega vida in drugih omogočitvenih tehnologij na nov, celovit način," je dejal Gantar.

Podjetjem največji oviri za uspešen prehod v industrijo 4.0 predstavljajo visoka vlaganja v opremo in nezadostna usposobljenost zaposlenih. Tudi po četrti industrijski revoluciji bo človek ostal ključni dejavnik uspešnega poslovanja, se pa bodo precej spremenile zahteve po ključnih kompetencah in veščinah zaposlenih.

"Tradicionalne delovne naloge se bodo združevale in oblikovale se bodo nove. Vse bolj bodo v ospredju digitalne kompetence. Najpomembnejše veščine zaposlenih bodo reševanje zapletenih problemov, kritično razmišljanje in inovativnost," meni Gantar.

Dejal je tudi, da so omogočitvene tehnologije za uvedbo četrte industrijske revolucije večinoma že dostopne, zato je treba pozornost nameniti tudi obstoječemu izobraževalnemu procesu. Na tem področju so precejšnje možnosti za izboljšave v izobraževalnem sistemu. Treba pa bo nadgraditi oziroma posodobiti obstoječe izobraževalne, zlasti študijske programe ter slediti potrebam gospodarstva na področju nadaljnjega usposabljanja in prekvalificiranja v obliki vseživljenjskega izobraževanja.

Direktor celjske Etre Franc Preložnik ocenjuje, da je četrta industrijska revolucije dejstvo, saj prinaša nadaljevanje avtomatizacije, robotizacije in načrtovanje pametnih mest. "Tehnologija se neverjetno spreminja in je dostopna vsem, svet pa postaja ena mala vas," je dejal Preložnik in dodal, da bo ta revolucija veliko prinesla Sloveniji, če bomo pametni.

Predstavnik Gorenja Robert Rošer je povedal, da je Gorenje že leta 2015 ustanovilo odbor za uvajanje digitalizacije v poslovanje, saj se o četrti industrijski revoluciji že dolgo govori. Leta 2011 pa je Gorenje znotraj tovarne uvedel inženiring, s katerim želijo zmanjšati izgube v proizvodnem procesu.

Po Rošerjevi oceni v Gorenju bazo podatkov dovolj ne izkoriščajo, leta 1993 pa so naredili prvi pametni pralni stroj, a tega niso znali zaščititi.

Prodekan mariborske fakultete za strojništvo Iztok Palčič pa meni, da četrta industrijska revolucija ne bo prinesla novih študijskih programov, saj bodo prenovili obstoječe.