REDAKCIJA - KOLOFON (EKIPA)

Registracija edicije: Elektronski časopis INSAJDER je vpisan pri Ministrstvu za kulturo z odločbo št. 006-203/01 pod zaporedno številko 36. Mednarodna serijska številka edicije: ISSN 1408-0990. Odgovorni urednik Igor Mekina.

Stoltenberg brani NATO: Trdi, da se je Alijansa poskušala pogovarjati z Rusijo

Stoltenberg brani NATO: Trdi, da se je Alijansa poskušala pogovarjati z RusijoGensek Nata je opozoril, da je zelo nevarno zahtevati, da nekatere države ne vstopijo v zvezo NATO, s tem pa je namigoval na rusko zahtevo glede članstva Ukrajine, saj »če si majhna država, pomeni, da ne moreš izbrati svoje poti«. Vir: Posnetek zaslona, Twitter
»Tudi če se strinjamo, da je NATO naredil nekaj napak, da je v preteklosti ravnal narobe, to še vedno ne opravičuje Rusije,« se je zmrdoval Stoltenberg.

Generalni sekretar Nata Jens Stoltenberg je na vprašanje, kako so napake Čezatlantskega zavezništva iz preteklosti vplivale na razmere v Ukrajini, poskušal opravičiti to vojaško zavezništvo, oziroma njegove težnje po širitvi na vzhod evropske celine, kar je bil posledično neposreden povod za začetek ruske posebne vojaške operacije.

»Ne, nisem zadovoljen s tem, kar se dogaja v Ukrajini. Odločitev Nata o širitvi ne more biti izgovor za Rusijo. Tudi če se strinjamo, da je NATO naredil nekaj napak, da je v preteklosti ravnal narobe, to še vedno ne opravičuje Rusije,« se je zmrdoval Stoltenberg v pogovoru z novinarji ob robu Generalne skupščine Združenih narodov v New Yorku.

Generalni sekretar je izpostavil, da je zelo nevarno zahtevati, da nekatere države ne vstopijo v zvezo NATO, pri čemer je namigoval na rusko zahtevo glede ukrajinskega članstva.

»To pomeni, da če si majhna država v Evropi, ne moreš izbirati svoje poti,« je pojasnil.

Navedel je tudi, da si je NATO v letu 2021 diplomatsko prizadeval za vzpostavitev dialoga z Rusijo, da bi se najdla rešitev krizne situacije pred spopadom z Ukrajino.

»Rusijo smo povabili k dialogu. Nemogoče je bilo sprejeti njihov ultimat (o neširjenju zavezništva), vendar smo resnično želeli sesti za pogajalsko mizo in najti diplomatsko rešitev za krizo, nastalo leta 2021,« je poudaril Stoltenberg.

Rusija je namreč konec leta 2021 objavila osnutek sporazuma o varnostnih jamstvih z Natom in ZDA, kjer je predlagala ustavitev širitve Severnoatlantskega zavezništva in vključitve Ukrajine vanj ter da pakt preneha z vojaškimi aktivnostmi na ozemlju Ukrajine in drugih držav Vzhodne Evrope, Zakavkazja in Srednje Azije.

ZDA in NATO sta ruske predloge zavrnila in 26. januarja 2022 poslala odgovor Moskvi, da bi se ruska posebna vojaška operacija začela mesec dni pozneje, ker po besedah ​​predsednika Ruske federacije Vladimirja Putina Rusiji ni ostala druga možnost – Zahod je ustvaril varnostna tveganja, zato se je bilo nemogoče odzvati z drugimi sredstvi.

Kako NATO pod taktirko Washingtona pred našimi očmi sprevrača dogodke iz ne tako davne preteklosti, lepo kaže sredin nagovor Bidnove kandidatke za naslednjo generalno sekretarko zahodnega vojaškega pakta.

Ursula von der Leyen, zaenkrat še v vlogi šefice Evropske komisije je namreč na podelitvi nagrad Atlantskega sveta, ne da bi z eno samo besedo omenila, da so to storile ZDA, govorila o tem, kako je jedrska bomba »izbrisala Hirošimo do tal«.

Nato je v isti sapi dodala, da »Rusija grozi, da bo ponovno (!) uporabila jedrsko orožje.«

Zdi se, da jim uspeva, da bodo kmalu tako Japonci kot del sveta, ki je pod vplivom zahodne propagande, začeli verjeti, da je Rusija odvrgla jedrsko bombo na Hirošimo.

Za tiste, ki jim dogodki iz polpretekle zgodovine niso blizu: »Ob koncu druge svetovne vojne so Združene države Amerike avgusta 1945 odvrgle dve jedrski bombi na japonski mesti Hirošima in Nagasaki. Eksplozija obeh bomb je skupno ubila od 129.000 do 226.000 ljudi, od katerih je bilo največ civilistov.«

(Opomba: Povzeto iz Wikipedie, zaenkrat še piše, da so ZDA bile prva in edina država, ki je odvrgla jedrsko bombo na drugo državo.)

Naše delo na Insajder.com z donacijami omogočate bralci.

Delite članek