REDAKCIJA - KOLOFON (EKIPA)

Registracija edicije: Elektronski časopis INSAJDER je vpisan pri Ministrstvu za kulturo z odločbo št. 006-203/01 pod zaporedno številko 36. Mednarodna serijska številka edicije: ISSN 1408-0990. Odgovorni urednik Igor Mekina.

TaTrenutek -
Cenzura Insajderja na Facebooku se ob globalni hajki na svobodo medijev krepi, a obljubljamo: ne bomo popustili! Zapri 

Kaj se kuha na Zahodnem bregu: Je Palestina tik pred novo vstajo in kam je izginilo slovensko priznanje Palestine?

Kaj se kuha na Zahodnem bregu: Je Palestina tik pred novo vstajo in kam je izginilo slovensko priznanje Palestine?Spopad med izraelskimi vojaki in palestinskimi borci v Dženinu, le eden med vrsto podobnih spopadov, ki so v zadnjih mesecih pretresali Zahodni breg, kaže, da je nova palestinska intifada bližje, kot se je domnevalo. Vir: Posnetek zaslona, Twitter

V spopadu med izraelskimi obrambnimi silami (IDF) in palestinskimi uporniki, ki je potekal 3. julija v begunskem taborišču Dženin na severu Zahodnega brega, je bilo ubitih najmanj 10 Palestincev, 100 pa jih je bilo ranjenih, od tega 20 v kritičnem stanju, je sporočilo palestinsko ministrstvo za zdravje.

Izraelske enote so v prvih šestih mesecih leta 2023 na območju Zahodnega brega izvedle kar 147 misij, od tega kar 80 odstotkov z uporabo strelnega orožja.

Rdeči polmesec je iz taborišča, kjer na manj kot pol kvadratnega kilometra živi okoli 14.000 ljudi, evakuiral 500 družin oziroma približno 3000 ljudi. To je že tretji spopad med IDF in palestinskimi oboroženimi skupinami v tem taborišču od začetka leta, v prvih dveh, ki sta se zgodila januarja in junija, pa je bilo skupno ubitih 17 Palestincev.

V času, ko Bližnji vzhod preživlja obdobje relativne stabilnosti in otoplitve zaostrenih regionalnih odnosov, ki se je začelo po dogovoru o normalizaciji odnosov med Savdsko Arabijo in Kitajsko marca letos, sta Izrael in Palestina vidna izjema.

Odnosi med judovsko državo in palestinskim prebivalstvom na okupiranem Zahodnem bregu so tako slabi, da se vse glasneje govori, da bi se lahko tradicionalno nemirno območje kmalu znašlo v vrtincu novega upora.

Kaj so vzroki za zadnji val nasilja v Palestini in ali se tam res pripravlja nova, »tretja intifada«?

Je res prišlo do stopnjevanja nasilja?

Za začetek je treba ugotoviti, ali je res prišlo do stopnjevanja nasilja na ozemlju Palestine.

Podatki izraelskega »Kanala 14« kažejo, da je nedvomno tako.

Izraelske enote so namreč v prvih šestih mesecih leta 2023 na območju Zahodnega brega izvedle kar 147 misij, od tega kar 80 odstotkov z uporabo strelnega orožja.

Do zob oborožene izraelske enote v Hebronu na Zahodnem bregu. Vir: Posnetek zaslona, Twitter

V celotnem letu 2022 je IDF izvedla skupno 202 operaciji, tako da gotovo, da bo ta številka letos bistveno višja.

Leto prej je bilo izvedenih »le« 117 akcij, od tega le 51 odstotkov s strelnim orožjem.

Statistika je torej jasna. Izraelske sile na Zahodnem bregu izvajajo vse več nasilnih operacij, v katerih se vse pogosteje uporablja strelno orožje.

Poleg tega se je povečalo število terorističnih napadov palestinskih skrajnežev na izraelske civiliste, običajno zaradi maščevanja za akcije IDF na Zahodnem bregu.

Rezultati javnomnenjske raziskave, ki jo je marca izvedel Palestinski center za politiko in raziskave, kažejo, da se Palestinci več kot zavedajo, kaj se dogaja v njihovem okolju.

Opazno je, da se je občutno povečalo število tistih, ki menijo, da je izbruh »tretje intifade« neizbežen; to mnenje zdaj deli okoli 60 odstotkov Palestincev, medtem ko akcije militantne organizacije Levji brlog podpira celo 70 odstotkov vprašanih.

Nedavni spopadi med palestinskimi uporniki in izraelskimi silami so specifični tudi zaradi dejstva, da so Palestinci začeli spreminjati svojo taktiko upora.

Gre za prvo situacijo v zadnjih 20 letih, v kateri so morale izraelske čete uporabiti letalstvo, mediji pa so pisali o tem, kako so bili nad odporom, na katerega so tisti dan naleteli v Dženinu, presenečeni tudi sami Izraelci.

Namesto prejšnjih spopadov s strelnim orožjem, v katerih so imeli do zob oboroženi in oklepljeni Izraelci nedvoumno prednost, so se Palestinci v zadnjih mesecih obrnili k uporabi drugih vrst orožja, vključno s skritimi improviziranimi eksplozivnimi napravami, postavljenimi ob cestah, po katerih se premikajo izraelska oklepna vozila.

Takšna taktika se je izkazala za izjemno učinkovito med boji v Dženinu 19. junija, ko so Palestinci uničili oklepno vozilo in ranili osem izraelskih vojakov, ki so jih morali evakuirati s helikopterjem. Gre za prvo situacijo v zadnjih 20 letih, v kateri so morale izraelske čete uporabiti letalstvo, mediji pa so pisali o tem, kako so bili nad odporom, na katerega so tisti dan naleteli v Dženinu, presenečeni tudi sami Izraelci.

Druga ključna razlika v primerjavi s prejšnjimi palestinsko-izraelskimi konflikti bi lahko bila menjava vodstva med samimi Palestinci.

Palestinci so tradicionalno znani po številnih notranjih delitvah, saj se na relativno majhnem območju Zahodnega brega, Vzhodnega Jeruzalema in Gaze nahaja na desetine vojaških in političnih organizacij.

V obdobju hladne vojne je imel vodilno vlogo Fatah, sekularna levičarska organizacija pod vodstvom Jaserja Arafata, ki je uživala podporo nekdanje Jugoslavije (v obdobju Josipa Broza) in vzhodnega bloka, predvsem Sovjetske zveze.

Vendar pa je obdobje Prve intifade (vstaje), ki je trajala med letoma 1987 in 1993, izvrglo več novih, bolj radikalnih in predvsem islamističnih organizacij, kot sta Hamas in Palestinski islamski džihad.

Tito ga je imel rad, Jugoslavija pa podpirala: Nekdanji voditelj Fataha Jaser Arafat. Vir: Posnetek zaslona, Wikipedia

Oba sta postala udarna pest palestinskega odpora, potem ko je mirovni proces, ki se je začel v zgodnjih devetdesetih letih prejšnjega stoletja, dosegel vrhunec v sporazumu iz Osla, ki sta ga leta 1993 podpisala Arafat in takratni izraelski premier Jicak Rabin.

Sporazum je zakoličil palestinsko samoupravo s Fatahom na čelu. S tem se je končala Prva intifada, ki je terjala življenja okoli 2000 Palestincev in okoli 200 Izraelcev.

Vendar je na začetku 21. stoletja postalo jasno, da do končne rešitve izraelsko-palestinskega spora ne bo prišlo, predvsem zaradi nepripravljenosti Izraela, da sprejme t. i. rešitev dveh držav.

Palestinsko nezadovoljstvo je doseglo vrhunec leta 2000, ko je po obisku izraelskega opozicijskega voditelja Ariela Šarona Tempeljskega griča - svetega mesta muslimanov v Jeruzalemu, kar so Palestinci razumeli kot provokacijo - izbruhnila Druga intifada.

V nekaj več kot štirih letih in pol druge palestinske vstaje, ki je bila še srditejša in bolj krvava od prve, je življenje izgubilo približno 3300 Palestincev in 1000 Izraelcev.

Palestinci dejansko živijo v izraelskem režimu apartheida, ob vsakodnevnih napadih Izraela in kršitvah temeljnih človekovih pravic, brez elektrike, vode, najbolj osnovnih potrebščin.

Ob tem dolga leta niso mogli računati niti na pomoč arabskih sosedov, saj je z njimi Izrael uspešno navezoval stike in vplival na to, da so si arabske države zatiskale oči pred kaznivimi dejanji Izraela.

Vse več upanja, da se spremembe pripravljajo, pa je med Palestinci tudi zato, ker se krepita moč Kitajske in Rusije, zmanjšuje pa moč izraelske zaveznice - ZDA.

Predstavnike Palestine v Pekingu na primer sprejemajo s takšnimi častmi, kot jih niso deležni niti ameriški predsedniki.

Razmere so se umirile leta 2005, potem ko so se izraelske sile umaknile z območja Gaze. Vendar se je konflikt kmalu stopnjeval znotraj samega palestinskega kontingenta, kar je doseglo vrhunec z »razdelitvijo« Palestine na Zahodni breg pod nadzorom Fataha in njegovega ostarelega voditelja Mahmuda Abasa ter območje Gaze, kjer dominira Hamas. Razdvojeni Palestinci se niso mogli upreti vse bolj agresivnem Izraelu, zlasti potem, ko je Benjamin Netanjahu leta 2009 postal šef izraelske vlade.

Takšen razvoj je privedel do tega, da je v zadnjih dvajsetih letih v Palestini zrasla cela generacija mladih, ki ne čutijo nobene povezave s tradicionalnimi palestinskimi organizacijami.

Da bi se izognili vedno prisotnim očem izraelskih obveščevalcev, so se začeli organizirati v manjše, bolj neformalne in prilagodljive skupine, ki vzdržujejo le nominalne vezi z gibanji, kot sta Fatah in Islamski džihad.

Najbolj znani tovrstni skupini, ki sta se pojavili v zadnjih letih, sta »Levji brlog« iz Nablusa in »Dženinska brigada« iz Dženina. Gre za manjši skupini, ki redko štejeta več kot sto članov, ki prek družbenih omrežij, grafitov in plakatov mlade Palestince pozivajo k uporu proti izraelskemu terorju.

Mladi Palestinci, ki so se rodili in živijo pod represijo izraelske okupacije, v Izraelu, ki dosledno sprovaja apartheid, nimajo kaj izgubiti.

»Danes imamo novo generacijo, ki se zaveda, da se je treba upreti, in ta generacija pozna brutalnost okupacije. Ne boji se aretacij, poškodb ali mučeništva. Ničesar se ne bojijo,« je poudaril neimenovani palestinski upornik iz Dženina za Reuters.

»Število borcev nenehno narašča in sovražnik mora vedeti, da se nasilje nad našimi ljudmi in našimi taborišči povečuje, ne pa zmanjšuje,« je dodal drugi.

Danes imamo novo generacijo, ki se zaveda, da se je treba upreti, in ta generacija pozna brutalnost okupacije. Ne boji se aretacij, poškodb ali mučeništva.

Vrnitev Benjamina Netanjahuja na čelo izraelske vlade konec leta 2022 je po več kot letu dni nestabilne levoliberalne vlade povzročila novo stopnjevanje nasilja na Zahodnem bregu.

Netanjahu je sestavil vlado z radikalno desnico, znano po svojih protipalestinskih in protiislamskih pogledih, ena od obljub, ki jih je dal volivcem, pa je izboljšanje varnostnih razmer v Izraelu.

Pol leta kasneje postaja jasno, da mu to ni uspelo, nekateri mediji pa že pišejo, da se je »tretja intifada« v praksi že začela.

Pripadnik palestinskega islamskega džihada, Gaza. Vir: Posnetek zaslona, Twitter

»Pozivamo vse borce v našem narodu in svobodne ljudi na Zahodnem bregu in v Izraelu, naj se pripravijo na vojno, da bi se začela popolna intifada in ustvarili pogoji za poraz našega sovražnika in njegov izgon iz Palestine,« je marca letos dejal tiskovni predstavnik brigade Al-Quds, vojaškega krila palestinskega islamskega džihada.

Podobna sporočila so poslali tudi predstavniki Hamasa, ki so za bližnjevzhodni portal Creidl povedali, da so »ljudje tisti, ki se bodo zoperstavili ... niti palestinske oblasti niti izraelski okupatorji tega ne bodo mogli preprečiti«.

Glede na to, da izraelska vlada ne kaže interesa za deeskalacijo konflikta in popuščanje zahtevam obupanih Palestincev na Zahodnem bregu, medtem ko je palestinsko vodstvo po dveh desetletjih stagnacije v mirovnem procesu izgubilo še zadnji kanček legitimnosti, ki jo je nekoč imelo, med lokalnim prebivalstvom se možnosti za mirno rešitev spora v tem trenutku ne zdijo realne.

Z vsakim naslednjim vdorom izraelskih oboroženih sil v enega od palestinskih taborišč se bo povečala možnost nove intifade, saj je življenje Palestincev pod nenehnimi raketiranji izraelskih sil, nasilnimi izselitvami iz lastnih domov pod taktirko izraeslkih priseljencev, preganjanji, uničenjem palestinskih šol, vsakodnevnimi poboji civilistov – nevredno človeka.

Ob zadnjih grozodejstvih, ki so jih izraelske sile zagrešile nad palestinskim ljudstvom v Dženinu in Gazi v začetku tega meseca, je v britanskem parlamentu poslanec Richard Burgon povzdignil glas: »V današnjem urgentnem parlamentarnem vprašanju o izraelskem vojaškem napadu na begunsko taborišče Dženin sem vlado Združenega kraljestva pozval, naj prekine vso prodajo orožja Izraelu, dokler ne spoštuje mednarodnega prava.«

Je morda kdo od slovenskih poslancev ali ministrov, ki se tako vneto zavzemajo za spoštovanje mednarodnega reda po kopitu ameriških interesov - te dni črhnil vsaj kakšno besedo v znak podpore Palestincem?

Podporniki Palestine v Londonu so v sredo priredili bdenje v znak solidarnosti s prebivalci Dženina.

Kaj pa v Ljubljani, je komu sploh mar, da Izrael v okupiranih območjih krši mednarodno pravo?

Ne, vse tiho je bilo.

Se pa lahko na tem mestu vprašamo tudi, kaj je za Palestince storila Slovenija, ki rada izobeša izraelske zastave na pročelja svojih ustanov?

Kam je poniknilo slovensko priznanje Palestine, ki je bilo v ospredju razprav celo še med vlado Mira Cerarja?

Golobova vlada tudi na tem področju tiho in uslužno sledi ameriški politiki.

Naše delo na Insajder.com z donacijami omogočate bralci.

Delite članek

Imate zanimive informacije? Stopite v stik z našimi novinarji.

Več člankov od avtorja

Najbolj brano od avtorja

Najbolj brano Insajder.com

Ta stran uporablja piškotke. Za več informacij o piškotkih, ki jih uporablja spletna stran, kliknite TUKAJ.

Sprejmi piškotke