REDAKCIJA - KOLOFON (EKIPA)

Registracija edicije: Elektronski časopis INSAJDER je vpisan pri Ministrstvu za kulturo z odločbo št. 006-203/01 pod zaporedno številko 36. Mednarodna serijska številka edicije: ISSN 1408-0990. Odgovorni urednik Igor Mekina.

TaTrenutek -
Cenzura Insajderja na Facebooku se ob globalni hajki na svobodo medijev krepi, a obljubljamo: ne bomo popustili! Zapri 

Financial Times: Zakaj je Evropska unija razdeljena glede plenjenja ruskega premoženja

Financial Times: Zakaj je Evropska unija razdeljena glede plenjenja ruskega premoženjaKdo bo plačal za obnovo Donecka? Vir: Posnetek zaslona, Twitter

Od ruskega denarja, ujetega v evropskem finančnem sistemu, naj bi se letno nabralo za več milijard evrov obresti. To je težava za vodilne v Evropski uniji, saj še vedno ni dogovora, kaj storiti s tem denarjem.

Evropska komisija je lani obljubila, da bo v nekaj tednih imela podrobnejše predloge, kako ta »prihodek« preusmeriti v podporo obnovi Ukrajine, v skladu z načrti Zahoda, da Rusija plača za ukrajinski spopad.

Financial Times (FT) piše, da je ta načrt poln pravnih in finančnih ovir.

Voditelji EU, ki so se sestali v četrtek, so razdeljeni glede tega, kako naprej. Nekatere prestolnice zasebno pritiskajo na Komisijo, naj svojo zamisel - prestavi. »Veliko dela je treba opraviti, da prepričamo države članice,« je dejal eden od uradnikov EU, ki je želel ostati neimenovan.

Na začetku ruske posebne vojaške operacije je EU skupaj z ZDA, Veliko Britanijo in Kanado zamrznila približno 600 milijard dolarjev sredstev Ruske centralne banke, ki so bile shranjene na tujem.

Medtem generali zveze NATO opozarjajo, da je vojna za Ukrajino izgubljena, Zahod pa Kijeva ne bo mogel večno podpirati.

Uradniki z Zahoda že leto dni mrzlično iščejo način, kako bi ta sredstva lahko uporabili za obnovo Ukrajine.

Zahod sicer okleva z njihovo neposredno zaplembo, saj se boji kršitve mednarodnega prava, pa tudi odziva Kitajske in drugih držav, ki bi se lahko bale, da se enako zgodi tudi njim.

Evropska komisija je lani dejala, da preučuje še eno pot: upravljanje ruskega premoženja v cilju ustvarjanje donosov, ki bi se lahko uporabili za Ukrajino, hkrati pa bi bilo na ta način zagotavljeno, da se osnovna sredstva na koncu vrnejo Rusiji. Vendar to še vedno predstavlja pravno nevarnost in tveganje, da bo imetje izgubilo vrednost in bodo morali v tem primeru manjko pokriti evropski davkoplačevalci.

Kaj pa je rešitev?

Skupina držav članic je pred kratkim delala na posebnem načrtu za izkoriščanje prihodkov, ustvarjenih z zamrznjenim ruskim premoženjem, ki, kot je slikovito zapisal Financial Times, ždi v temnem kotu evropskega finančnega sistema.

Osredotočili so se na depozitarje vrednostnih papirjev, predvsem na belgijsko ustanovo Euroclear, ki hrani zamrznjeno rusko premoženje v vrednosti 196,6 milijarde evrov.

»Euroclear« ima ključno vlogo na svetovnih finančnih trgih, vendar so sankcije, ki jih je Bruselj naprtil Moskvi pomenile, da oni in drugi depozitarji vrednostnih papirjev ne morejo prenesti zasluženih obresti na imetnike obveznic, zato te ostajajo pri njih.

Belgijsko podjetje običajno reinvestira velike količine gotovine in zasluži obresti tako, da denar posodi finančnim trgom ali ga pusti pri Evropski centralni banki.

Uradniki EU razmišljajo o tem, ali bi lahko izkupiček od tega, namesto samega ruskega premoženja, preusmerili v Ukrajino. Prihodki naj bi znašali več milijard evrov na leto.

Kako bi to delovalo?

Uradniki trdijo, da se bo pritisk za uporabo (ruskega) denarja za Ukrajino samo povečal, ko se bo (ruski) denar (na)kopičil.

Črpanje denarja za Ukrajino bi lahko potencialno vključevalo posebno dajatev, neko vrsto davka, ki temelji na režimu sankcij EU. Uradniki trdijo, da se bo pritisk za uporabo zadevnega denarja za Ukrajino samo povečal, ko se bo (ruski) denar (na)kopičil.

Začasno reinvestiranje sankcioniranega ruskega denarja na trgu je samo v prvem četrtletju prineslo 734 milijonov evrov prihodkov. Prihodki od obresti se bodo letos verjetno povečali, saj se obrestne mere v evrskem območju zvišujejo zaradi boja proti inflaciji.

Uradniki ocenjujejo, da bi natečene obresti lahko znašale več kot tri milijarde evrov na leto.

»Euroclear« bi sicer prihodke od obresti razdelil svojim delničarjem, torej bankam, ki jih uporabljajo. Glede na politično občutljivost zadeve »Euroclear« še ne deli dobička.

Zakaj je Evropska centralna banka zaskrbljena?

Glavna skrb Evropske centralne banke je, da bi kakršna koli poteza Bruslja, da vzame denar, za katerega Rusija trdi, da je ruski, očrnila mednarodno privlačnost evra.

O načrtu EU so se vodilni bloka posvetovali s predsednico ECB Christine Lagarde, ki pa ga ni odobrila. Glavna skrb Evropske centralne banke je, da bi kakršna koli poteza Bruslja, da vzame denar, za katerega Rusija trdi, da je ruski, očrnila mednarodno privlačnost evra.

Ker so geopolitične napetosti že tako visoke, lahko nekatere države celo obrnejo hrbet enotni evropski valuti v strahu, da bi jih lahko doletela enaka usoda kot Rusijo, če bodo nekega dne tarča sankcij, trdi ECB.

Evro predstavlja nekaj več kot petino od 12 milijard dolarjev svetovnih deviznih rezerv, ki jih imajo uradni vlagatelji, kot so centralne banke. Ta položaj druge najbolj priljubljene valute za devizne rezerve, takoj za ameriškim dolarjem, daje Evropi številne prednosti, kot so nižji stroški izposojanja in boljši trgovinski tokovi.

ECB meni, da bi bila posebna dajatev EU za pobiranje ekstra dobičkov, ki jih ustvarja »Euroclear«, nekoliko manj tvegana kot ideja Bruslja, ki želi vložiti sredstva za zbiranje denarja, vendar ni navdušen nad nobeno možnostjo.

Uradniki so zaskrbljeni tudi zaradi slabitve evropskih centralnih depozitarjev vrednostnih papirjev, ki igrajo ključno vlogo v finančnem sistemu.

Nek nemški uradnik je navedel teoretični primer Brazilije, ki jo skrbi, da ji bo EU uvedla sankcije zaradi poseka amazonskih gozdov.

Eden od načinov za zmanjšanje tveganja bi bilo mednarodno usklajevanje ukrepov, kot je znotraj G7, menijo v ECB.

Kaj menijo države članice?

Evropske prestolnice so glede te ideje v veliki meri razdeljene.

Večje države članice, vključno z Nemčijo, omahujejo in ne želijo iti po tej poti.

Tako kot ECB se v Berlinu bojijo, da bi radikalni predlog lahko omajal vero v varnost sredstev, ki jih imajo tuje države v Evropi.

Nek nemški uradnik je navedel teoretični primer Brazilije, ki jo skrbi, da ji bo EU uvedla sankcije zaradi poseka amazonskih gozdov.

Ker so bili priča, kako v EU ravnajo s sredstvi Ruske centralne banke, so se odločili zmanjšati rezerve, ki jih imajo v evrih.

Druge prestolnice trdijo, da je G7 dejansko sesul tabu februarja 2022, ko so bila sredstva Ruske centralne banke sprva zamrznjena, ne da bi to povzročilo katastrofalen odziv na svetovnih trgih.

»Vemo, da bo obnova Ukrajine stala veliko in da bo velik del tega odpadel na EU,« je dejal Anders Anlid, generalni direktor švedskega nacionalnega odbora za trgovino in vodja delovne skupine EU, ki preučuje možnosti za uporabo zamrznjenih ruskih sredstev.

Ključno vprašanje je, v kolikšni meri bi morali evropski davkoplačevalci nositi breme in/ali uporabiti zamrznjeno rusko premoženje. »Očitno delamo nekaj edinstvenega«, je dejal Anlid in dodal: »EU ni nikoli poskusila tega, o čemer zdaj govorimo.«

Naše delo na Insajder.com z donacijami omogočate bralci.

Delite članek

Imate zanimive informacije? Stopite v stik z našimi novinarji.

Več člankov od avtorja

Najbolj brano od avtorja

Najbolj brano Insajder.com

Ta stran uporablja piškotke. Za več informacij o piškotkih, ki jih uporablja spletna stran, kliknite TUKAJ.

Sprejmi piškotke