REDAKCIJA - KOLOFON (EKIPA)

Registracija edicije: Elektronski časopis INSAJDER je vpisan pri Ministrstvu za kulturo z odločbo št. 006-203/01 pod zaporedno številko 36. Mednarodna serijska številka edicije: ISSN 1408-0990. Odgovorni urednik Igor Mekina.

Za Obamo je junak general, ki je zaradi ameriških bomb prestrašenim iraškim otrokom dejal: »To je zvok svobode!«

Za Obamo je junak general, ki je zaradi ameriških bomb prestrašenim iraškim otrokom dejal: »To je zvok svobode!«Spomnimo, podpredsednik v Obamovi administraciji je bil sedanji ameriški predsednik Joe Biden. Vir: Posnetek zaslona, Twitter

»Nocoj smo se zbrali, ker vemo, da je ta generacija junakov (v Iraku) naredila Združene države varnejše in bolj spoštovane po vsem svetu,« je v svojem nagovoru dejal takratni predsednik Barack Obama, ko je govoril o stanju unije, 24. januarja 2012.

Mnogi se še danes spominjajo tedanjih dejanj ZDA na Bližnjem vzhodu in jih ne pozabljajo, saj so se prav v času velikonočnih praznikov v Iraku dogajali hudi zločini, ki so jih izvajale ameriške sile.

Medtem ko so v ZDA in Združenem kraljestvu veliko noč praznovali s sporočilom upanja za vernike, so bili mesto Faludža in večji del Iraka pred dvajsetimi leti znova oblegani, tokrat ne s strani ameriških in britanskih sil, temveč oboroženih milic lakajske vlade zveste Washingtonu, ki so jo Združene države oskrbele z orožjem, je te dni spomnil nek iraški novinar.

Leta 2003, mesec dni po invaziji, pred dvajsetimi leti, je velika noč padla na 20. april, v času, ko so Iračani vseh veroizpovedi vsepovsod na ozemlju svoje domovine umirali, ali bili zapirani, mučeni...

Ali obglavljani odvrženi na smetiščih…

Velika noč naslednje leto, 2004, je padla na nedeljo, 11. aprila. Tedaj je že bil v teku pokol med prvim obleganjem Faludže. A brigadni general Mark Kimmitt je na dnevni novinarski konferenci navzočim medijem zagotovil: »Marinci ostajajo pripravljeni, voljni in sposobni kadar koli zagotoviti kakršno koli raven humanitarne pomoči. Slišal sem, da so zunaj mesta Faludža že postavili prostore za vse razseljene ljudi, ki prihajajo iz mesta in potrebujejo pomoč. To je nekaj, v čemer so marinci strokovnjaki, celoten koncept pomoči, zagotavljanja pomoči kateremu koli mestu na svetu kadar koli.«

Iraškim otrokom, travmatiziranim zaradi hrupa ameriških bojnih letal in bomb, je sporočil: »Povejte jim, da je to zvok svobode«.

Generala Kimmitta so po tem zbrani poročevalci vprašali: »S tega odra govorite o brezmadežni vojni v Faludži. Toda Iračani imajo prek televizijskih zaslonov sliko o tem, kaj se dogaja v Faludži, vključno s pobijanjem otrok. Ali verjamete, da obstaja način, da prepričate Iračane, da ste silo uporabili samo proti teroristom?«

S svojim značilnim prezirom do človeštva ali čemur koli, kar je povezano z »dajanjem pomoči« lokalnemu prebivalstvu, je ameriški general naduto odgovoril: »Kar zadeva posnetke ameriških in koalicijskih vojakov, ki ubijajo ‘nedolžne civiliste’, predlagam zelo preprosto rešitev: Zamenjajte televizijski kanal! Poiščite tv-postajo, ki predvaja legitimne, avtoritativne in poštene novice. Postaje, ki prikazujejo Američane, kako namerno ubijajo ženske in otroke, niso legitimni viri novic. To je propaganda in to so laži! Torej, sprašujete me o rešitvi? Zamenjajte kanal!«

»Kar zadeva posnetke ameriških in koalicijskih vojakov, ki ubijajo ‘nedolžne civiliste’, predlagam zelo preprosto rešitev: Zamenjajte televizijski kanal! Poiščite tv-postajo, ki predvaja legitimne, avtoritativne in poštene novice. Postaje, ki prikazujejo Američane, kako namerno ubijajo ženske in otroke, niso legitimni viri novic. To je propaganda in to so laži! Torej, sprašujete me po rešitvi? Zamenjajte kanal!«

Toda novinar Jonathan Steele iz Guardiana se ni dal zlahka odgnati.

Vztrajal je: »General Kimmitt, svetujete gledalcem, naj preprosto zamenjajo novičarski kanal, toda kakšen je vaš odgovor ljudem, kot je (iraški) politik Adnan Pachachi, ki so koalicijske sile obtožili kolektivnega kaznovanja mesta Faludža? Ali ste si domislili nekoliko bolj niansiranega in subtilnega nasveta, kot da bi rekli gospodu Pachachiju, naj le zamenja kanal?«

General je brez premišljevanja glede razmer v mestu, ki je postalo znano kot »iraška Guernica«, odgovoril: »V konkretnem primeru se lahko ne strinjamo, ne da bi bili hkrati zoprni, ampak praksa koalicijskih sil in katerekoli koalicijske države, ni, da izvaja kolektivno kaznovanje ali kolektivno akcijo proti mestu. To se preprosto ne dela. Se ne izvaja. Saj bi se s tem kršilo mednarodno pravo. Na tej točki pa ne verjamemo, da je koaliciji mogoče predstaviti kakršne koli dokaze, ki bi nakazovali, da krši mednarodno pravo ali zakone kopenskega vojskovanja.«

Toda po besedah ​​nekdanjega poveljnika USCENTCOM-a generala Tommyja Franksa, ki je marca 2003 vodil invazijo na Irak, v tem času »ni bilo produktivno šteti iraških smrti.«

Faludža je bila dejansko obravnavana kot »cona prostega obstreljevanja«, dve bolnišnici sta bili porušeni, vključno z nedavno zgrajenim urgentnim centrom in Splošno bolnišnico, bolniki in zdravniki so bili sprva vklenjeni… »Osvoboditelji« Iraka, kot so sebe dojemali ameriški poveljniki, so imeli bolnišnico za »propagandni center«, saj osebje ni skrivalo števila mrtvih in ranjenih iraških civilistov, ki so jih oskrbeli. Posledično so bili »neameriški ranjenci polagoma prepuščeni - smrti«.

Poznali so zakone, vedeli so kaj počnejo: Na tej točki pa ne verjamemo, da je koaliciji mogoče predstaviti kakršne koli dokaze, ki bi nakazovali, da krši mednarodno pravo ali zakone kopenskega vojskovanja.

General Kimmitt ni bil edini ameriški poveljujoči, ki je vojno videl črno-belo. Tudi podpolkovnik Pete Newell je bil prepričan, da bodo v Faludži njeni prebivalci spoznali, da ameriške sile želijo, da bi »razumeli, kaj je demokracija.«

Pa čeprav so jo osvoboditelji prinesli z bombami, ubijanjem civilistov in uničenjem iraških mest…

Polkovnik Ralph Peters je v tej poveljniški verigi zvesto sledil viziji večne vojne, saj je glede demokracije v tej viziji dejal: »Ne smemo se bati Faludže narediti za zgled. Pokazati moramo, da vojske Združenih držav ni mogoče odvrniti ali premagati. Če to pomeni obsežno uničenje, moramo sprejeti to ceno. Tudi če bo Faludža morala iti po poti Kartagine, spremenjene v ruševine, bo cena vredna tega podviga.«

Danes pa zagotovo razumemo, kakšna kopica laži so bila zagotovila generala Kimmitta, saj je general mimogrede, v pogovoru z zahodnimi vojnimi dopisniki potrdil, da zelo dobro ve in se zaveda, kaj sodi med kršitve mednarodnega prava, in to še pred drugim uničenjem Faludže pozneje v istem letu.

Toda nobenega od teh ameriških poveljnikov ni doletela roka pravice za gorje, ki so ga prizadejali iraškim civilistom.

Ne za vojne zločine.

Manj kot mesec dni po tem, ko je general Kimmitt delil nasvete, kako zamenjati kanal, da bi se izognili grozljivim novicam, je general Antonio Taguba izdal svoje poročilo o tem, kako je bila videti demokracija pod taktirko ameriške vojske v zaporu Abu Graib, nedaleč od Bagdada in Faludže.

Spomnimo, grozodejstva, ki so jih ameriški vojaki zagrešili nad iraškimi ujetniki v tem zaporu, je razkril človeštvu legendarni ameriški raziskovalni novinar Seymour Hersh.

Američani so zapor pozneje - razstrelili.

Naštejmo le nekaj njegovih odkritij, ki pričajo o namernem zlorabljanju pripornikov s strani pripadnikov vojaške policije ZDA, vključujejo pa naslednja dejanja:

* Udaranje in brcanje zapornikov.

* Snemanje in fotografiranje golih pripornikov in pripornic.

* Prisilno nameščanje zapornikov v različne spolno eksplicitne položaje z namenom fotografiranja.

* Siljenje zapornikov, da se slečejo, nato pa so morali prestati več dni popolnoma goli in razgaljeni pred pazniki, svojimi mučitelji.

* Siljenje golih moških zapornikov, da nosijo žensko spodnje perilo.

* Siljenje skupin moških pripornikov k samozadovoljevanju medtem ko se jih fotografira in snema.

* Postavitev golih moških zapornikov na kup in nato skakanje po njih.

* Postavitev golega moškega zapornika na MRE Box z vrečo peska na glavi in ​​pritrditvijo elektrod na njegove prste na rokah, nogah in penis, v cilju simulacije električnega mučenja.

* Pisanje gesla ‘Sem posiljevalka’ na nogo pripornice, ki naj bi posilila 15-letno sopripornico in nato fotografiranje gole pripornice.

* Nadevanje pasje verige ali povodca okoli vratu golega pripornika in siljenje ujetnikov, da taki pozirajo.

* Posilstva: vojaški stražarji so imeli spolne odnose z ujetnicam.

Vir: Posnetek zaslona

* Fotografiranje mrtvih iraških zapornikov.

* Razbijanje kemičnih luči na pripornikih in zalivanje ujetnikov s fosforno kislino.

* Grožnje pridržanim z nabito pištolo 9 mm.

* Polivanje golih pripornikov z ledeno vodo.

* Pretepanje zapornikov z ročajem metle in stolom.

* Grožnje pripornikom s posilstvom.

* Dovoljenje pazniku vojaške policije, da zašije rano pripornika, ki je bil ranjen, ko so ga pazniki zabrisali ob steno celice.

* Sodomiziranje zapornikov z držajem metle in drugimi obskurnimi pripomočki.

* Uporaba vojaških delovnih psov za strašenje in ustrahovanje ujetnikov z grožnjami o napadu, v enem primeru pa so psi pripornike dejansko tudi razmesarili.

* Mučenje z navideznim utapljanjem - vlivanjem vode skozi vrečo na glavi, ki onemogoči dihanje...

Vprašanje, ki se ob vsem tem zastavlja, je, ali ameriški poveljniki, general Kimmitt, podpolkovnik Pete Newell, polkovnik Ralph Peters in drugi poveljniki res niso vedeli, kaj se dogaja na območjih pod njihovim nadzorom v celotni regiji?

Nepozabna je tudi njihova ignoranca do države in naroda, katerega so se se namenili naučiti demokracije.

Nepozabna je tudi njihova ignoranca do države in naroda, katerega so se se namenili naučiti demokracije. General Kimmitt je na primer na zgoraj citirani tiskovni konferenci Bagdad označil za majhno mestece, čeprav gre za metroplo z dolgo tradicijo, ki ima približno 7 milijonov prebivalcev.

Bagdad, ki je bil nekoč, kot piše Kurt Nimmo, najnaprednejše mesto na Bližnjem vzhodu, je v nedavni raziskavi razglašen za najslabše mesto na svetu: »Nevarna ruševina, ki jo pestijo sektaško in versko nasilje, korupcija, kriminal, brezposelnost, onesnaževanje in številne druge težave…«

Zoper vrsto ameriških predsednikov, ki so zanetili številne vojne, državne udare v Aziji in Afriki ter ob pomoči ameriške vohunske agencije CIA tudi strmoglavljanja in atentate na voditelje Latinske Amerike v zadnjih desetletjih, nikoli ni bila vložena nobena obtožnica zaradi zločinov, ki so jih pod njihovim poveljstvom storile ameriške sile.

Razočaral je predvsem Barack Obama, ki so ga številni videli kot »mirovniškega« predsednika, ki bo končal ameriške vojne po svetu in bližnjevzhodnim ljudstvom končno prinesel mir.

In zaprl tudi zloglasni vojaški zapor ZDA Guantanamo, ki se nahaja znotraj mornariškega oporišča na Kubi.

Višek cinizma je, da je na račun tega upanja, Obama vnaprej, že na začetku svojega prvega mandata dobil celo Nobelovo nagrado za mir.

Višek cinizma je, da je na račun tega upanja, Obama vnaprej, že na začetku svojega prvega mandata dobil celo Nobelovo nagrado za mir.

In potem?

Razočaral je na celi črti: Prelomil je besedo in Guantanama ni zaprl, v šestih letih pa je bombardiral sedem držav, je novembra 2016 spomnil britanski Independet.

Morilcem in mučiteljem iz agencije CIA in drugih ameriških agencij iz časa Georga Busha mlajšega je kljub obljubam podelil imuniteto.

Enako tudi prejšnjemu predsedniku Georgu Bushu, ki je nezakonito napadel Irak in bil odgovoren za nahujše zločine.

Danes se Bush Mlajši ukvarja s slikarstvom in občasno javno nastopa...

ZDA so podžgale konflikte v Iraku, Afganistanu, Pakistanu, Somaliji, Jemnu, Libiji in naposled v Siriji.

Spomnimo, podpredsednik v Obamovi administraciji je bil sedanji ameriški predsednik Joe Biden.

Nič slabega ni doletelo niti ameriške generale.

59-letni Mark Kimmitt je zdaj upokojenec, ki »svetuje ameriškim podjetjem na Bližnjem vzhodu«, ki najbrž profitirajo od destabilizacije tamkajšnjih vlad. Naj spomnimo še na uničevanje in vsakodnevne poboje, ki še vedno pestijo prebivalstvo Iraka.

Spraševati se je treba, ali skoraj dve desetletji od svojih velikonočnih poslanic Iračanom upokojeni general, kdaj razmišlja o svojih besedah, ki so se nanašale na nenehne pokole v Iraku, ko ga je novinar vprašal, kaj bi rekel iraškim otrokom, travmatiziranim zaradi hrupa ameriških bojnih letal in bomb, nakar je pišmeuhovsko odgovoril: »Povejte jim, da je to zvok svobode«.

Naše delo na Insajder.com z donacijami omogočate bralci.

Delite članek

Imate zanimive informacije? Stopite v stik z našimi novinarji.

Več člankov od avtorja

Najbolj brano od avtorja

Najbolj brano Insajder.com

Ta stran uporablja piškotke. Za več informacij o piškotkih, ki jih uporablja spletna stran, kliknite TUKAJ.

Sprejmi piškotke