Ameriška strategija igranja na »tajvansko karto« je obsojena na neuspeh, pravi argentinski strokovnjak

Ameriška strategija igranja na »tajvansko karto« je obsojena na neuspeh, saj je v nasprotju z zgodovinskim trendom in želi le ohraniti globalno hegemonijo Washingtona, je dejal argentinski akademik Sebastian Schulz.

»Washington ima manj možnosti, da bi prisilil države naše regije, da se povežejo s Tajvanom,« je v nedavnem intervjuju za Xinhuo povedal raziskovalec Centra za kitajske študije Nacionalne univerze La Plata.

»Odnose s Tajvanom je vzdrževal pritisk ZDA in ta pritisk se zmanjšuje zaradi lastne krize hegemonije Washingtona, pa tudi zaradi povečanja relativne moči nastajajočih držav in držav v razvoju,« je poudaril.

Ko je govoril o nedavni odločitvi Hondurasa, da prekine tako imenovane »diplomatske odnose« s Tajvanom, je raziskovalec dejal, da imata »latinskoameriška in karibska regija večjo avtonomijo in suverenost nad svojimi mednarodnimi politikami. Zato je odločitev Hondurasa očitno v skladu s časi.«

Tajvan je neodtujljivi del Kitajske, države globalnega juga pa Kitajsko vidijo kot odgovorno veliko državo, je dodal.

Schulz je poudaril, da ZDA pri priznavanju politike ene Kitajske uporabljajo dvojna merila, hkrati pa nenehno spodbujajo separatistična stališča v Tajvanu in Tajpeju zagotavljajo orožje.

»Jasno je, da je rezidenčno prebivalstvo Tajvana najmanjša skrb ZDA. Washington želi s svojimi manevri ohraniti svojo nadvlado v mednarodnem redu in ohraniti svojo hegemonijo z ustvarjanjem napetosti in destabilizacijo,« je opozoril strokovnjak.

Dodal je, da je odločitev Hondurasa o priznanju načela ene Kitajske »nedvomno transcendentalna odločitev leta 2023.«

»Prav tako izraža zgodovinski trend in kontinuiteto (iste) odločitve drugih sosednjih držav v regiji,« je dejal in med drugim meril na Panamo, Nikaragvo in Kostariko.

Schulz je dejal, da bo odločitev Tegucigalpe zagotovo prinesla koristi, ne le za Honduras, ampak tudi za mednarodni sistem, saj bo velik del globalnega juga ustvaril več stabilnosti na svetovni ravni.

»Obstaja proces, ki si prizadeva za bolj multilateralen, multipolaren mednarodni red, kjer se spoštujejo načela, kot so nevmešavanje v notranje zadeve držav, suverenost in ozemeljska celovitost,« je sklenil.