REDAKCIJA - KOLOFON (EKIPA)

Registracija edicije: Elektronski časopis INSAJDER je vpisan pri Ministrstvu za kulturo z odločbo št. 006-203/01 pod zaporedno številko 36. Mednarodna serijska številka edicije: ISSN 1408-0990. Odgovorni urednik Igor Mekina.

Njet! Turčija blokirala sprejem prošenj Švedske in Finske za vstop v NATO in postavila nepremostljive pogoje!

Njet! Turčija blokirala sprejem prošenj Švedske in Finske za vstop v NATO in postavila nepremostljive pogoje!Recep Tayyip Erdoğan in lovci F-16 turške vojske. Vir: Posnetek zaslona, Twitter

Turčija je danes blokirala odločitev zveze NATO o sprejemu prošenj Finske in Švedske za pridružitev vojaškemu zavezništvu, poroča FT. To postavlja pod vprašaj upanje, da se bosta nordijski državi hitro pridružili.

Veleposlaniki Nata so se sestali v sredo, da bi začeli pristopna pogajanja na isti dan, ko sta Finska in Švedska vložili prošnji, vendar je nasprotovanje Ankare ustavilo vsako glasovanje, pravi oseba z neposrednimi informacijami o tem vprašanju.

Odlašanje vzbuja dvom, da bo Nato lahko odobril prvo fazo zahtev Finske in Švedske v enem ali dveh tednih, je dejal generalni sekretar Jens Stoltenberg.

Turčija je zaveznicam v zvezi NATO obenem poslala seznam zahtev v zvezi s sprejemom Finske in Švedske v vojaški pakt.

Čeprav so v zvezi NATO prepričani, da se bodo z Ankaro lahko dogovorili, pogled na seznam kaže, da bo to zelo težka, če ne celo nemogoča naloga.

Turške zahteve menda nimajo nobene zveze z Rusijo - toda tudi to je, glede na večplastne odnose med Moskvo in Ankaro malo verjetno.

Seznam turških zahtev pa je takšen, da v veliki meri onemogoča kompromise.

Turški seznam zahtev za NATO in potencialni bodoči članici iz skupine nordijskih držav vključuje odpravo sankcij, uvedenih proti Ankari zaradi nakupa protiraketnih obrambnih sistemov S-400 od Rusije, pa tudi ponovno vključitev v program naprednih letal F-35, poroča Bloomberg, sklicujoč se na »tri visoke turške uradnike.«

Seznam turških zahtev je zelo natančen in med drugim vključuje:

  • Razglasitev Kurdistanske delavske stranke in njenih derivatov za teroristične organizacije s strani Švedske in Finske;
  • Odpravo embarga na nakupe orožja;
  • Ponovni vstop Turčije v program lovcev F-35;
  • Odobritev novega paketa nakupov lovcev F-16;
  • Odpravo sankcij zaradi nakupa ruskih protiletalskih raketnih sistemov S-400.

Finska in Švedska bosta tako morali ali prestopiti svoje »rdeče linije« glede zaščite človekovih pravic in jih približati standardom Turčije, kar ne bo ravno lahko.

Erdoğan: 'V ponedeljek nas bodo prišli prepričevat. Žal se jim ni treba truditi.'

Po drugi strani pa bi v zameno za vstop Finske in Švedske morale ZDA izpostaviti svoje najboljše lovce rusko-turškim radarjem S-400 in s tem potencialno Rusiji razkriti njihove slabosti.

Od vseh točk se zato zdi, da bi bili lahko uresničljivi le nakup lovcev F-16 in odprava švedskega in finskega embarga na nakupe orožja. In to je vse.

In kaj bi obe državi sploh prinesli v zavezništvo?

Ruski viri navajajo številke.

Finska in Švedska sta sicer 15. maja uradno sporočili, da se nameravata pridružiti Natu zaradi trenutne ruske vojaške ofenzive na Ukrajino.

Da bi to bilo mogoče, bi morale vse članice zavezništva soglasno podpreti zahteve Turčije.

Slovenija bo, kot je mogoče razumeti tudi najverjetnejšo zunanjo ministrico Tanjo Fajon tudi tukaj predvidljivo sledila politiki neprestanega pritrjevanja zgrešenim potezam ZDA in bo seveda dala svoje soglasje.

Turčija pa je dejala, da Helsinkom in Stockholmu ne bo rekla »da«, ker podpirata – teroriste iz Kurdistanske delavske stranke (PKK) in Revolucionarne ljudske osvobodilne fronte (DHKP/C).

Gre za skupine, ki jih Ankara šteje za »teroristične organizacije.«

Švedska in Finska imata evidenco o podeljevanju političnega azila ljudem iz Turčije, zlasti etničnim Kurdom, narodu brez države, katerega pripadniki bežijo pred notranjimi konflikti in se z orožjem upirajo turškim varnostnim silam – kar se Ankari zdi nesprejemljivo.

Kot je v ponedeljek potrdil turški zunanji minister Mevlüt Çavuşoğlu, njegova država želi tudi, da Švedska in Finska prekličeta trgovinske omejitve, ki sta jih uvedli Turčiji.

Toda to ni vse, ker je seznam zahtev Turčije zelo dolg.

»Turčija se želi ponovno vključiti v program naprednih letal F-35, iz katerega je bila izključena, potem ko je od Rusije kupila protiraketne obrambne sisteme S-400. Prav tako od ZDA zahteva, da ji omogoči nakup na desetine bojnih letal F-16 in komplete za nadgradnjo svoje obstoječe flote,« poroča Bloomberg.

Viri tiskovne agencije pa so zavrnili namige, da so ugovori Turčije proti članstvu Finske in Švedske v Natu kakor koli povezani s povezavami Ankare z Moskvo.

Rusija je Helsinke in Stockholm sicer posvarila že pred napovedjo o nameri, da vstopi v ameriški vojaški blok in obljubila »ustrezen odziv«, če bosta z vstopom ustvarila nove grožnje.

Turčija »ne bo rekla 'da' kandidaturi Finske in Švedske za članstvo v Natu«, je v ponedeljek dejal predsednik Recep Tayyip Erdoğan in dodal, da bodo vsi poskusi, da bi Ankaro prepričali, naj spremeni svoje stališče, neplodni.

Generalni sekretar Nata Jens Stoltenberg je v ponedeljek dejal, da je »Turčija cenjena zaveznica in da je treba obravnavati vse varnostne pomisleke.«

Toda Turčija »ne bo rekla 'da' kandidaturi Finske in Švedske za članstvo v Natu«, je v ponedeljek dejal predsednik Recep Tayyip Erdoğan in dodal, da bodo vsi poskusi, da bi Ankaro prepričali, naj spremeni svoje stališče, neplodni.

»Te države nimajo jasnega nedvoumnega stališča do terorističnih organizacij. Švedska je inkubacijski center terorističnih organizacij. Pripeljejo teroriste, da se pogovarjajo v njenem parlamentu... Ne bomo jim rekli 'da', da vstopijo v NATO, varnostno organizacijo... V ponedeljek nas bodo prišli prepričevat. Ni se jim treba truditi!« je opozoril Erdoğan.

Švedsko zunanje ministrstvo je v ponedeljek sporočilo, da bodo visoki uradniki iz Helsinkov in Stockholma odpotovali v Turčijo, da bi razpravljali o zadevi.

Erdoğan pa je nato na posebni novinarski konferenci nakazal, da bodo takšni pogovori – neuspešni.

Ni pa Turčija edina, ki je pripravljena blokirati vstop Finske in Švedske v Nato.

Nekatere članice že razmišljajo o možnosti, da Turčijo izključijo iz zveze NATO.

Pred časom je navkljub potencialni ratifikaciji v Saboru veto dvema nordijskima državama napovedal tudi hrvaški predsednik Zoran Milanović.

Milanović želi njun vstop v NATO izkoristiti za izboljšanje statusa hrvaške manjšine v BiH.

Milanović svoje soglasje pogojuje s spremembo volilne zakonodaje v Bosni in Hercegovini, ki bi Hrvatom omogočila, da kot eden od treh konstitutivnih narodov sami volijo svojega predstavnika v predsedništvu BiH, saj jih sedaj preglasujejo in jim predstavnika izbirajo - Bošnjaki.

Predsednik bosanske Stranke demokratske akcije Bakir Izetbegović je medtem napovedal, da se bo o volilni reformi mogoče pogovarjati, toda šele po volitvah v oktobru.

Če bo Milanović vztrajal bi to znalo pomeniti, da se bo včlanitev Finske in Švedske v NATO zavleklo najmanj do konca leta 2022.

Toda turške zahteve kažejo, da hiter vstop obeh nordijskih držav v NATO zelo verjetno – sploh ne bo mogoč.

V tem primeru nekatere članice te vojaške zveze že razmišljajo celo o možnosti, da Turčijo izključijo iz zveze NATO.

In kot smo napovedali, je Turčija res blokirala sprejem prošenj Švedske in Finske za vstop v zvezo NATO. Postavila pa je tudi za ZDA in obe državi povsem nesprejemljive pogoje.

Obe državi sta tako kompromitirali svojo nevtralnost, ne da bi vstopili v NATO.

Alternativa pa je izključitev Turčije, druge največje članice NATO (za ZDA) iz zavezništva, s čemer bi se zelo oslabilo južno krilo NATO pakta...

Desetletje tesnega sodelovanja Vladimirja Putina z Erdoğanom je tako prineslo bogato žetev -, ki pa ni dobra za politiko Washingtona.

Naše delo na Insajder.com z donacijami omogočate bralci.

Delite članek

Imate zanimive informacije? Stopite v stik z našimi novinarji.

Več člankov od avtorja

Najbolj brano od avtorja

Najbolj brano Insajder.com

Ta stran uporablja piškotke. Za več informacij o piškotkih, ki jih uporablja spletna stran, kliknite TUKAJ.

Sprejmi piškotke