REDAKCIJA - KOLOFON (EKIPA)

Registracija edicije: Elektronski časopis INSAJDER je vpisan pri Ministrstvu za kulturo z odločbo št. 006-203/01 pod zaporedno številko 36. Mednarodna serijska številka edicije: ISSN 1408-0990. Odgovorni urednik Igor Mekina.

Ne »kritičen«, ampak proti! Turški predsednik nova ovira na poti Finske in Švedske v NATO

Ne »kritičen«, ampak proti! Turški predsednik nova ovira na poti Finske in Švedske v NATOStop za Švedsko in Finsko: Turški predsednik Recep Tayyip Erdoğan. Vir: Posnetek zaslona, Twitter

Turški predsednik Recep Tayyip Erdoğan je bil včeraj »kritičen do morebitne pridružitve Finske in Švedske zvezi NATO,« so poročali slovenski mediji in povzemali STA.

V resnici je bilo malce drugače.

Turški predsednik Recep Tayyip Erdoğan je namreč v petek izjavil, da Ankara nasprotuje možnosti pristopa Švedske in Finske k Natu, ker meni, da obe skandinavski državi skrivata »teroriste.«

Po njegovih besedah sta skandinavski državi praktično »gostišče terorističnih organizacij«, kot je v Turčiji prepovedana Kurdska delavska stranka (PKK) in levičarska Revolucionarna ljudska osvobodilna stranka - Fronta (DHKP/C).

Ankara v nekaterih primerih nasprotuje politiki Moskve, vendar ima Turčija z Rusijo tudi partnerski odnos in veliko stičnih točk in skupnih interesov.

»Trenutno spremljamo dogajanje v zvezi s Švedsko in Finsko [vstop v NATO], vendar nismo naklonjeni temu. V tem trenutku ne moremo imeti pozitivnega pristopa,« je novinarjem dejal turški predsednik.

»Skandinavske države so žal skoraj kot gostišča za teroristične organizacije. PKK in DHKP/C sta ugnezdeni na Švedskem in Nizozemskem. In, še dlje, v njihovih parlamentih,« je dodal.

Erdoğan je tudi dejal, da so nekdanji turški voditelji »naredili napako«, ko so leta 1952 dali zeleno luč za članstvo sosednje Grčije v Natu. Atene je obtožil, da manipulirajo z Natom proti Turčiji.

Ankara sicer v nekaterih primerih nasprotuje politiki Moskve, vendar ima Turčija z Rusijo tudi partnerski odnos in veliko stičnih točk ter skupnih interesov, kar se je pokazalo ob turški intervenciji v Siriji (ob tihem strinjanju Kremlja) ter nevtralni drži Rusije v konfliktu med Armenijo in Azerbajdžanom.

Turčija je ob tem od Rusije kupila protizračne sisteme S-400, celo za ceno izključitve iz programa ameriških lovcev F-35, ob tem pa je imela Rusija ključno vlogo tudi pri ohranitvi Erdoğana na oblasti ob poskusu državnega udara leta 2016.

Tudi to je verjetno eden od razlogov za turško blokado pristopa Švedske in Finske v NATO.

To bi lahko bilo za obe državi še nevarnejše – kajti v očeh Rusije to sedaj nista več nevtralni državi, istočasno pa ostajata izven zveze NATO.

Zaveznika: Recep Tayyip Erdoğan in Vladimir Putin. Vir: Posnetek zaslona, Twitter

Vse to je tudi rezultat nespametne zunanje politike, ki jo vsaj na Finskem vodi mlada in neizkušena predsednica vlade.

Finska in Švedska sta po desetletjih nevtralne drže namreč blizu morebitni odločitvi za prošnjo za članstvo v Natu.

Finska naj bi dokončno odločitev sporočila v nedeljo, do takrat naj bi svoje mnenje podali tudi na Švedskem vladajoči socialdemokrati.

Javnomnenjski preobrat glede članstva v zavezništvu v obeh državah je povzročila ruska invazija na Ukrajino, čeprav Rusija dejansko ni ogrožala nobeno od skandinavskih držav, intervencijo v Ukrajini pa je izvedla šele potem, ko NATO, kot je dejal papež Frančišek, ni prenehal z »bevskanjem pred njenimi vrati.«

To bi lahko bilo za obe državi še nevarnejše – kajti v očeh Rusije to sedaj nista več nevtralni državi, istočasno pa ostajata izven zveze NATO.

Vse odločitve zavezništva morajo biti sicer izraz skupne volje vseh držav članic, kar pomeni, da se sprejemajo s soglasjem.

Pred tem je generalni sekretar Nata Jens Stoltenberg ponovil, da si bo organizacija pod vodstvom ZDA želela vključiti obe državi in ​​da bo pristopni proces hitro stekel.

Rusija je dolga leta ponavljala, da širitev Nata vidi kot grožnjo njeni nacionalni varnosti.

Kremelj je tudi opozoril Švedsko in Finsko, da bi s pristopom k zavezništvu ogrozili svojo varnost, namesto da bi jo izboljšali.

Proti vstopu Finske in Švedske v NATO se je izrekel tudi hrvaški predsednik Zoran Milanović.

Milanović je opozoril, da želi, da se najprej rešijo težave z volilnim zakonom v BiH.

Naše delo na Insajder.com z donacijami omogočate bralci.

Delite članek

Imate zanimive informacije? Stopite v stik z našimi novinarji.

Več člankov od avtorja

Najbolj brano od avtorja

Najbolj brano Insajder.com

Ta stran uporablja piškotke. Za več informacij o piškotkih, ki jih uporablja spletna stran, kliknite TUKAJ.

Sprejmi piškotke