Levica solidarno z delavkami in delavci steklarne Hrastnik, ki v vse bolj moderni steklarni delajo v nečloveških pogojih

Javnost je presenetila vest o delavski akciji v podjetju Steklarna Hrastnik.

Približno 50 delavk in delavcev je vodstvu podjetja vročilo odpovedi, zahtevajo tudi odstop poslovodstva in generalnega direktorja Petra Časa.

Na dogajanje se je odzvala tudi stranka Levica, ki opozarja na izkoriščanje delavcev v tej steklarni s slovenskimi in hkrati švicarskimi lastniki.

Steklarna ima 200 zaposlenih,50 jih je dalo ostavku,moti jih placa vodstva 15tisuć ...

A ste 50-50 ...pa to ... https://t.co/3btJY757XW

— Voranc  (@Voranc5) February 9, 2022

Plače, za katere delajo, so namreč zelo daleč od švicarskih, enako pa velja za izjemno težke pogoje dela v tovarni, ki sicer neprestano vlaga v tehnološki razvoj.

Oktobra lani so na primer odprli novo kisikarno.

Skupaj s podjetjem Messer so septembra 2021 zagnali enoto za proizvodnjo kisika na lokaciji Steklarne Hrastnik.

Kisik pri proizvodnji stekla uporabljajo že več kot 50 let.

Steklarna Hrastnik v letu 2020
- 435 zaposlenih
- 6,7 miljona € čistega dobička

Pravijo da so težave na trgu dela in težko zaposljujejo.

Menim, da če bi 6,7 miljona € razdelili med zaposlene, takšnih težav ne bi bilo.https://t.co/E4MR4hQANj

— Janez Novak (@JanezNovi) February 7, 2022

S proizvodnjo čistega kisika na sami lokaciji podjetja za potrebe proizvodnega procesa so se zmanjšale transportne poti, hkrati pa se bo povečala zanesljivost dobave. Uporaba kisika v novi peči poveča učinkovitost zgorevanja, istočasno pa znatno zmanjša emisije onesnaževanja okolja.

Ogljični odtis naj bi se z investicijo znižal za 20 odstotkov.

V obdobju med letoma 2018 in 2020 so v Steklarni Hrastnik za razvoj zelenih tehnologij, povezanih s steklarsko proizvodnjo, namenili približno 20 milijonov evrov.

Gre za zeleno transformacijo steklarne z najsodobnejšo steklarsko tehnologijo, avtomatizacijo, digitalizacijo, energetski razvoj in razvoj storitev, procesov in produktov, so se pohvalili v steklarni.

Še toliko bolj nenavadno je, da za delavce njen direktor - nima posluha.

Steklarna Hrastnik

— komar, za druge Franci, tretji ponosni lastnik (@Komar4442) February 9, 2022

»Poročila medijev in zaposlenih pričajo o negotovem delovnem okolju, o izkoriščanju razmerij moči in delovno-pravne zakonodaje, o krčenju števila zaposlenih in izgorelosti tistih, ki ostajajo, kar so tudi razlogi za skupinsko akcijo zaposlenih. 'Dekleta so pri tekočem traku z minimalno zasedbo, plače nikakršne, nečloveški pogoji,' je povedala ena od delavk, ki po več kot tridesetih letih ne želi več delati v Steklarni Hrastnik. 'Če bi mi podjetje dalo odpoved, bi dobila 17.000 evrov odpravnine, če sem jim to poklonila, sem imela trden razlog, da sem si sama dala odpoved.'

Steklarna Hrastnik. Nekoč čudežna slo biz zgodba. X5/X6 uprava: “delavci se borijo le za svoje interese”. Čigave pa?!

— Jure Zorčič (@jzorcic) February 7, 2022

Na akcijo se so odzvali v zasavski veji Levice.

delovno mesto" ne drži več vode? Seveda ga ne! Nikoli ga ni!
Upam, da se delavci sindikalizirajo in uspejo izboriti normalne delovne pogoje. Kako so vodilni cviknili ob napovedanih odpovedih. Nice
Solidarno z zaposlenimi v Hrastniku! 2/2

— Mate Ja (@MatejaZv) February 8, 2022

Hrastniški in trboveljski poslanec Primož Siter ugotavlja, da je Steklarna Hrastnik dolgo veljala kot emblem varnega delavnega okolja s posluhom za zaposlene: 'Kot eden večjih regijskih zaposlovalcev ter mednarodno priznanih in nagrajenih podjetij se je javnosti predstavljala kot zasavski gospodarski, razvojni in socialni steber. Včeraj je ponudila še eno potrditev, da delavcu prijaznega kapitalista ni.'

'Gospodarstvo so delavci!' dodaja Siter. 'Delavci ustvarjajo dobiček, snujejo razvoj, prispevajo svoje znanje, čas in delo, zato je nujno, da so prav delavci tisti, ki demokratično sodelujejo v odločanju in delitvi dobička!'

V Levici zato izrekamo solidarnost delavkam in delavcem Steklarne Hrastnik, čestitamo za odločno držo in ponujamo tovariško pomoč v sindikalnem povezovanju!

Tudi nedavno so prejeli neko nagradno za uspešnost, ampak to ni merilo, da so delavci zadovoljni in cenjeni. https://t.co/fSmlFy73SO

— Tini  (@Sugarma42618641) February 8, 2022

'Če želimo kot družba preživeti ter razvojno in gospodarsko napredovati, je prva naloga zagotoviti delovno okolje brez izkoriščanja delavk in delavcev, delitev dobička, ki ga delavci ustvarjamo in demokracijo na delovnem mestu!' dodaja Siter in poudari, da bodo v Levici budno spremljali razvoj dogodkov in spoštovanje delovno-pravne zakonodaje pri hrastniških steklarjih,« so zapisali v Levici.

Toda že dan po odpovedih delavcev se je položaj spremenil - vodstvo podjetja je sporočilo, da se je večina delavcev že vrnila na delo.

Na dogajanje v družbi se je odzval tudi predsednik sindikata Steklarne Hrastnik, Ivan Kovačič. Kot je zapisal, so v sindikatu "razočarani nad načinom delovanja ter izbira načina komunikacije". Poudaril je, da v sindikatu na noben način niso bili obveščeni o zahtevah delavcev po zamenjavi vodstva oziroma, da zaradi nezadovoljstva z njim desetine zaposlenih namerava podati odpoved delovnega razmerja.

V sindikatu so za zasavski Zon.si še dejali, da si je večina delavcev premislila in so že na svojem delovnem mestu. Menijo, da pri protestnih odpovedih ni šlo za težave v podjetju, ampak za poskus rušenja direktorja. Zatrdili so, da je sodelovanje vodstva s sindikatom več kot korektno in tvorno.

Tudi v Steklarni Hrastnik so za Zon.si potrdili, da so določeni posamezniki močno pritiskali na lastnika Steklarne Hrastnik, naj zamenja vodstvo, "s tem pa so želeli izsiliti menjavo vodstva izključno zaradi lastnih interesov".

Ni pa jasno, ali so se delavci vrnili na delo pod istimi ali ugodnejšimi delovnimi pogoji.

Hkrati pa dejstvo, da se vračajo na delo delavci, ki so bili nezadovoljni do te mere, da so podali odpovedi, jasno govori o veliki stiski slovenskih delavcev.

Celo tedaj, ko izkoristijo eno od redkih možnosti samostojnega odločanja na trgu - odpovedi - so jo prisiljeni preklicati, kajti na trgu je zaradi obstoja armade brezposelnih vedno dovolj delovne sile za podjetja, nikoli pa ni dovolj dela za delavce.

In zato so prisiljeni delati pod slabimi pogoji in se ob odsotnosti alternativ za človeka vredne delovne pogoje vračati na stara delovna mesta - in omogočati velike zaslužke lastnikom kapitala.

Dejstvo, da so se številni delavci vrnili na slabo plačana delovna mesta v Hrastniku zato pove več o obupnih razmerah na slovenskem trgu delovne sile kot pa o "dobrohotnosti" kapitalistov in lastnikov podjetij.