REDAKCIJA - KOLOFON (EKIPA)

Registracija edicije: Elektronski časopis INSAJDER je vpisan pri Ministrstvu za kulturo z odločbo št. 006-203/01 pod zaporedno številko 36. Mednarodna serijska številka edicije: ISSN 1408-0990. Odgovorni urednik Igor Mekina.

Lažna humanitarnost Janševe vlade: afriške države smetili z »zastrupljeni darili« - cepivi pred iztekom roka uporabe

Lažna humanitarnost Janševe vlade: afriške države smetili z »zastrupljeni darili« - cepivi pred iztekom roka uporabeTako se konča lažna solidarnost: uničevanje milijona odmerkov cepiv v Nigeriji. Vir: Twitter

Se spomnite vseh tistih cepiv, ki jih je slovenska vlada s skoraj pretečenim rokom trajanja dobivala od Madžarske, se ji nato zahvaljevala, potem pa ista cepiva podarjala naprej Zelenortskim otokom, Egiptu, BiH, Črni gori, predvsem pa v okviru programa COVAX afriškim državam?

In kako se je potem Janševa vlada hvalila, da gre za humanitarne poteze, za boj proti covidu-19 na svetovni ravni, pri katerem Slovenija nesebično sodeluje, istočasno pa smo morali svoje »cepilne dolgove« še vračati predvsem Madžarski - z boljšimi cepivi.

No, v Afriki sedaj ugotavljajo, da gre v primeru donacij cepiv z iztekajočim se rokom uporabe celo za hudo obliko kršitve človekovih pravic.

V resnici je Slovenija državam, ki so dobile to »darilo«, poslala – smeti.

Šlo je za dobesedno zastrupljena darila.

Slovenija se je na ta način rešila cepiv, ki bi jih morala sama uničiti, istočasno pa je s to nalogo obremenila druge države.

Slovenija je privarčevala, države, ki jih je »velikodušno obdarila«, pa so imele stroške.

Zagotavljanje cepiv s skoraj potečenimi roki uporabe se celo šteje za kršitev človekovih pravic.

Po mnenju afriških strokovnjakov je namreč kopičenje cepiv proti covidu-19 v nekaterih zahodnih državah in pošiljanje cepiv, ki jim rok trajanja hitro izteka zlasti v afriške države nemoralno, krši osnovne človekove pravice ter vpliva na zakasnitev konca pandemije in globalnega družbenega in ekonomskega okrevanja.

Kje vse so ustavili uporabo AstraZenece? Vir:The Sun
Zaradi krvnih strdkov so uporabo cepiv AstraZenece ustavili v številnih državah Evrope. Vir: Twitter

Samo prejšnji teden je Nigerija uničila več kot milijon odmerkov cepiva AstraZeneca, ki jim je potekel rok uporabe.

Odmerke cepiva so podarile zahodne države, rok uporabnosti pa se je meril v tednih.

Poleg Nigerije se s podobnimi težavami s cepivi proti covidu soočajo tudi države, kot so Demokratična republika Kongo, Malavi in ​​Senegal.

»Uporaba afriške celine kot odlagališča za cepiva proti covidu-19 iz zahodnih držav, ki jim je potekel rok uporabe, je nemoralna in popolna kršitev človekovih pravic,« je ocenil Dennis Munene, izvršni direktor Kitajsko-afriškega centra pri Afriškem inštitutu za politiko s sedežem v Keniji.

»Uporaba afriške celine kot odlagališča za cepiva proti covidu-19 iz zahodnih držav, ki jim je potekel rok uporabe, je nemoralna in popolna kršitev človekovih pravic,« je ocenil Dennis Munene, izvršni direktor Kitajsko-afriškega centra pri Afriškem inštitutu za politiko s sedežem v Keniji.

»Najšibkejši člen v boju proti covidu-19 so nekatere od razvitih držav na Zahodu, ki se odkrito in prikrito zavzemajo za 'cepilni imperializem in nacionalizem',« je opozoril Munene.

Faisal Shuaib, vodja nigerijske Nacionalne agencije za razvoj primarnega zdravstvenega varstva, je prejšnji teden povedal novinarjem, da so uničene odmerke cepiva AstraZeneca Nigeriji tik pred iztekom roka uporabe podarile zahodne države.

Nekatera od teh cepiv so prispela s približno štirimi tedni roka uporabnosti, je dejal.

Afriške države epidemije še posebej hudo prizadenejo zaradi slabših zdravstvenih sistemov. Vir: Twitter

Gerald Mbanda, raziskovalec in založnik v Ruandi, je dejal, da kopičenje cepiv s strani bogatih držav, tudi ko se varianta omikron širi, ni le nemoralno, ampak bo tudi odložilo konec pandemije in globalno socialno-ekonomsko okrevanje.

»Najšibkejši člen v boju proti covidu-19 so nekatere od razvitih držav na Zahodu, ki se odkrito in prikrito zavzemajo za 'cepilni imperializem in nacionalizem',« je opozoril Munene.

Medtem ko številne bogate države svojemu prebivalstvu zdaj dajejo že poživitvene odmerke, je po podatkih afriških centrov za nadzor in preprečevanje bolezni v celoti cepljenih manj kot 9 odstotkov celotne populacije Afrike. To je daleč pod ciljem Svetovne zdravstvene organizacije, da bi do konca leta cepili 40 odstotkov prebivalstva v vseh državah.

»Če bogate države ne bodo ravnale humano, delile cepiva ter zagotovile patentne pravice za proizvodnjo cepiv v manj privilegiranih državah, se bo vojna proti pandemiji covida-19 po nepotrebnem podaljšala, s tem pa tudi človeško trpljenje,« je poudaril Mbanda. »Nihče ne bo varen, dokler ne bodo vsi varni.«

Nekatere zahodne države so si namreč kopičile prevelike količine cepiv proti covidu, kar je povzročilo nastanek ogromnih količin odpadkov.

Medtem pa je Kitajska zagotovila skoraj 2 milijardi odmerkov cepiv v več kot 120 državah in mednarodnih organizacijah, zaradi česar je postala največji svetovni ponudnik cepiv.

Hkrati pa kitajska cepiva nikoli niso bila odposlana pred iztekom roka uporabnosti.

V Sloveniji je bilo drugače. Slovenska vlada je na primer odločila, da »preostale dobave cepiva vaxzevria proizvajalca AstraZeneca, ki jih je Slovenija naročila na podlagi skupnega javnega naročila EU, a še niso prišle v Slovenijo«, donira v instrument Covax.

Šlo je za predvidoma 578.336 odmerkov tega vektorskega cepiva.

Cepivo je Slovenija poslala tudi Zelenortskim otokom.

»V interesu Slovenije je, da se čim več ljudi cepi in se s tem zagotovi večjo kolektivno zaščito tudi zunaj nacionalnih meja, vključno z destinacijami, ki so za številne slovenske državljane turistično ali poslovno zanimive. Med slednje sodi Republika Zelenortski otoki,« so Janševi vladniki zapisali v pojasnilu.

V začetku leta se je vlada pod taktirko Janeza Janše tudi z Madžarsko dogovorila za možnost izposoje cepiva AstraZenece, in sicer v višini 300.000 odmerkov cepiva.

Junija smo tako prejeli pošiljko iz Madžarske, a se je nato izkazalo, da je cepivo tik pred iztekom šestmesečnega roka uporabe.

Več kot 137.000 odmerkom je rok uporabe potekel že konec julija, skoraj 163.000 odmerkom pa bi potekel konec avgusta.

A zanimanja za cepljenje z AstraZeneco, tudi na račun redkih, a hudih stranskih učinkov, je bilo vse manj, ponekod so celo zavračali drugi odmerek.

Zaradi presežka cepiv je »tako vlada pristopila k humanitarni pomoči,« so poročali slovenski mediji.

Zaradi nizke precepljenosti in slabe epidemiološke slike je Slovenija cepivo AstraZenece donirala Bosni in Hercegovini (48.000 odmerkov) in Egiptu (250.000 odmerkov).

NIJZ pa je 2. julija začel cepivo vračati Madžarski.

Tako je Slovenija Madžarski vrnila boljše cepivo, hkrati pa je s svojimi doniranimi cepivi umazala in nasmetila še Afriko ter pomagala zavirati svetovni boj proti pandemiji.

Naše delo na Insajder.com z donacijami omogočate bralci.

Delite članek