REDAKCIJA - KOLOFON (EKIPA)

Registracija edicije: Elektronski časopis INSAJDER je vpisan pri Ministrstvu za kulturo z odločbo št. 006-203/01 pod zaporedno številko 36. Mednarodna serijska številka edicije: ISSN 1408-0990. Odgovorni urednik Igor Mekina.

Čas za recipročnost: Podmazana manjšinca čim prej ven iz parlamenta, vse manjšine v Sloveniji pa izenačiti v pravicah!

Čas za recipročnost: Podmazana manjšinca čim prej ven iz parlamenta, vse manjšine v Sloveniji pa izenačiti v pravicah!Manjšinca je »kupil« - Janša. Vir: Twitter

Dogajanje v slovenskem parlamentu v zadnjem času zahteva ponoven premislek o temeljih slovenske države.

Slovenija je sicer že tri desetletja ustavna, parlamentarna republika, toda čas je, da si priznamo, da so nekateri ustavni temelji slabi in dodatno generirajo krizo, sredi katere se je znašla država.

Državni svet je na primer anahronizem, preostanek korporativistične vizije države, za katerega se številni strokovnjaki strinjajo, da bi ga bilo najbolje ukiniti.

V Sloveniji imajo pripadniki manjšin, ki že imajo lastne nacionalne države, po sedanjem sistemu neproporcionalno veliko vlogo pri določanju usode slovenske države, ne da bi enak položaj omogočali v njihovih državah živečim Slovencem, kar je nelogično in v škodo Slovenije. 

Tudi ob zadnjem sklicu parlamenta smo videli, čemu služi – večinoma je blokiral le vse zakone Šarčeve vlade, ob zakonih Janševe desnosredinske vlade pa pridno maha z repkom.

Naslednji anahronizem je slovenska zaščita t. i. »avtohtonih« manjšin, ki se lepo kaže ob zadnjem, absurdnem podpiranju vlade.

Po poročanju portala necenzurirano sta namreč oba manjšinca vladi zaračunala kar 20 milijonov evrov za svojo podporo vladi v »kritičnih trenutkih.«

Dogovor o sodelovanju, ki ga je predsednik vlade Janez Janša s Ferencem Horvathom in Felice Žižo podpisal v začetku lanskega junija, je namreč vreden točno toliko: 20 milijonov evrov.

Ferenc Horvath in Felice Žiža sta poslanca madžarske in italijanske narodne skupnosti, ki vladajoči koaliciji zagotavljata ključna glasova podpore v državnem zboru.

Tehtnico sta na stran Janševe vlade prevesila pri številnih glasovanjih – nazadnje ob izvolitvi spornega Roka Svetliča za ustavnega sodnika.

Ob 44 poslancih vladne koalicije, SNS Zmaga Jelinčiča in DeSUS-a, ki so ga podprli, sta 45. in 46. glas za izvolitev Svetliča prispevala prav Horvath in Žiža.

Janša je že lani izjavil, da »pri tem ne gre le za neke neuresničljive obljube, temveč za sodelovanje pri uresničitvi konkretnih projektov«.

Katerih, vlada ni razkrila, saj vsebine dogovora ni javno objavila.

Iz prilog omenjenega dogovora pa je razvidno, da je Janša obema poslancema obljubil kar 28 projektov, ki jih bo vlada ali izpeljala do konca mandata ali pa do takrat vsaj začela uresničevati.

45. in 46. glas za izvolitev spornega Svetliča za sodnika US sta prispevala prav Horvath in Žiža.

Na seznamu je tako mogoče najti ustanovitev finančnega sklada za razvoj območja ob meji z Madžarsko, sredstva za nove zaposlitve pripadnikov obeh skupnosti v javnih ustanovah, več milijonov evrov vredne investicije v obnove šolskih in drugih zgradb, nove univerzitetne programe, dodatno financiranje manjšinskih društev in medijev, gradnjo kolesarskih stez in številne druge projekte za italijansko in madžarsko manjšino.

Janša ima rad višjo plačp
Vir: Twitter

Prvi dogovor z vlado sta Horvath in Žiža sklenila že oktobra 2018, ko jo je še vodil Marjan Šarec.

Iz prilog dogovora je razvidno, da je Janša obema poslancema obljubil kar 28 projektov, ki jih bo vlada ali izpeljala do konca mandata ali pa do takrat vsaj začela uresničevati.

Predvideval je sodelovanje pri vprašanjih narodnih skupnosti, ne pa tudi zavez glede konkretnih projektov.

Žiža je takrat dejal, da bosta oba manjšinska poslanca »po potrebi jeziček na tehtnici«, a le »v ključnih zadevah, kot je lahko na primer državni proračun«.

To se je spremenilo z zamenjavo oblasti.

Nov dogovor z Janšo je bil precej drugačen od Šarčevega.

Zajema namreč tudi konkretne projekte, s tem pa se je spremenil tudi način glasovanja obeh manjšinskih poslancev, ki sta poseben sporazum podpisala še z vsemi prvaki koalicijskih strank in Zmagom Jelinčičem.

Žiža in Horvath - vlada ju je dobro podmazala
Žiža in Horvath - del vladnega dobro podmazanega glasovalnega stroja. Vir: Twitter

Vse to, med drugim, jasno kaže, da je SNS tudi formalno in ne samo de facto že vladna stranka, ne pa opozicijska, kot se sicer rad priduša Zmago Jelinčič.

Poseben sporazum, ki sta ga sklenila Žiža in Horvath pa določa natančen protokol usklajevanja predlogov zakonov, zato je precej podoben tudi koalicijskemu sporazumu.

Žiža in Horvath z vlogo pogostega jezička na tehtnici, ko gre za glasovanje v državnem zboru, torej že nekaj časa nimata težav.

Orban in Janša po skupni poti?
Skupna pot: Orbán in Janša. Vir: Twitter

Horvath je Janševi SDS že tako naklonjen tudi zaradi političnega zavezništva med Janezom Janšo in njegovim madžarskim kolegom Viktorjem Orbánom.

Več kot absurdno je, da številne manjšine, predvsem iz področja držav nekdanje Jugoslavije nimajo nobenega sedeža v parlamentu, čeprav jih je po deset ali dvajsetkrat več kot pripadnikov madžarske ali italijanske skupnosti v Sloveniji.

Oba z Žižo sta se na stran vladne koalicije postavila pri glasovanju o ustavni obtožbi zoper Janšo.

Maja letos pa je Žiža celo ocenil, da bi moral Igor Zorčič po odhodu iz SMC odstopiti s položaja predsednika državnega zbora, saj »ga je povleklo na stran opozicije, kar si ne bi smel privoščiti«.

Vse to zahteva resen premislek o tem, ali ni že čas, da se z novo ustavo resno osredotočimo tudi na vprašanje manjšin v Sloveniji.

Več kot absurdno je, da številne manjšine, predvsem iz področja držav nekdanje Jugoslavije nimajo nobenega sedeža v parlamentu, čeprav jih je po deset ali dvajsetkrat več kot pripadnikov madžarske ali italijanske skupnosti v Sloveniji.

V Sloveniji živi okoli 6200 Madžarov in največ 3700 Italijanov.

Narodni dom
Narodni dom je Italija stežka vrnila, toda kje so poslanski sedeži v nacionalnem parlamentu - za Slovence? Vir: Twitter

Skupaj jih je torej okoli 10.000, pripadnikov ostalih narodov, t. i. manjšin »ABČHMS« pa je okoli 165.000 po zadnjih podatkih iz leta 2002.

Po drugi strani pa usodo Slovenije krojita dva poslanca madžarske in italijanske skupnosti, ki predstavljata le komajda zaznaven del prebivalstva Slovenije.

Ta poslanca sta ob tem celo izbrana po sistemu, ki jima zagotavlja sedež v parlamentu, brez kakršnihkoli »pragov« in podobnih ovir.

Ob tem vprašanje manjšin v Sloveniji še vedno ni zadovoljivo rešeno.

Leta 1948 so na območju Slovenije našteli le še 1824 Nemcev, danes pa jih je komaj nekaj deset. Kljub temu pa jim je dr. Ernest Petrič izpogajal in uredil kulturni sporazum z Avstrijo!

Celo ob prvem srečanju Janeza Janše in Sebastiana Kurza lani je bilo izpostavljeno prav vprašanje »staroavstrijske manjšine.«

Takratni avstrijski predsednik vlade Sebastian Kurz si je za prvi obisk kakšne države po takratnem »glavnem valu epidemije« namreč izbral – Slovenijo.

V pogovorih s predsednikom vlade Janezom Janšo sta se dotaknila številnih tem, toda med njimi je bolj zanimiva vsekakor možnost boljše manjšinske zaščite »staroavstrijcev« v Sloveniji.

Janša je glede urejanja položaja manjšin oz. narodnih skupnosti dejal, »da nekaj odprtih vprašanj še ostaja, a je optimističen.«

»Je nekaj odprtih vprašanj, vezanih na statuse manjšin oz. narodnih skupnosti, ki se bodo lahko bistveno lažje reševala v tem dobrem ozračju, kot kdaj v preteklih desetletjih, ko je bilo to ozračje bistveno manj ugodno,« je takrat dejal Janša.

To je sicer zanimivo stališče, kajti stranka SDS je doslej zmeraj nasprotovala izboljšanju statusa manjšin - še posebej, ko gre za manjšine iz držav nekdanje Jugoslavije.

Te so namreč v Sloveniji popolnoma nezaščitene in odkrito diskriminirane, za razliko od staroavstrijske, ki jo varuje vsaj »kulturni sporazum«.

Janša in Kurz - brez mask o staroavstrijski manjšini
Vlada se prilizuje tudi Avstrijcem, čeprav je nekaj deset nemškogovorečih prebivalcev Slovenije zaščitenih veliko bolje kot 165.000 pripadnikov manjšin iz nekdanje skupne države. Vir: Twitter

Po drugi strani Avstrijci težko razumejo, da imata madžarska in italijanska skupnost v parlamentu v Ljubljani zagotovljene sedeže, »staroavstrijska« - pa ne.

Leta 1948 so na območju Slovenije našteli le še 1824 Nemcev, danes pa jih je komaj nekaj deset.

Kljub temu pa jim je dr. Ernest Petrič izpogajal in uredil kulturni sporazum z Avstrijo!

Vprašanje ureditve statusa nemško govorečih prebivalcev Slovenije je kljub temu Avstrija uradno načela leta 1992 z memorandumom o nemško govoreči narodnostni skupini v Republiki Sloveniji.

Avstrijski parlament je januarja 2012 sprejel sklep, s katerim zvezno vlado na Dunaju poziva, da si v dvostranskih odnosih s Slovenijo prizadeva za uradno priznanje nemškogovoreče manjšine.

Tega zmedenega stanja glede manjšin v Sloveniji seveda ne razumejo niti v nobeni od naslednic nekdanje Jugoslavije.

Vir: Twitter

V Srbiji se, na primer, tudi dobro spomnijo, kako je Milan Kučan, takratni predsednik predsedstva Slovenije še pred plebiscitom pozival v Sloveniji živeče Srbe in tiste v Beli krajini, da naj glasujejo za samostojno državo, češ da bodo imeli zaščitene pravice.

Danes pripadniki drugih, nepriznanih manjšin gledajo, kako si Madžari in Italijani v Sloveniji delijo milijone evrov in podpirajo nelegitimno oblast, medtem ko so oni še naprej diskriminirani.

Večina jih je glasovala »za«. Dobili pa so – nič. Medtem ko Slovenci, ki živijo v Srbiji uživajo manjšinsko zaščito, Srbi v slovenski ustavi niso niti omenjeni, ne ščiti pa jih tudi noben »kulturni sporazum«, čeprav so njihovi predniki žrtvovali tudi svoja življenja, predvsem za slovenske severne meje.

Mnogi so se slovenizirali.

Po raziskavah v Sloveniji pa celo vsi ne in jih je vsaj še nekaj sto, ki čutijo pripadnost svoji srbski skupnosti, a ostajajo brez enakovredne zaščite, kot jih imajo ostali »avtohtoni« manjšinci.

Danes gledajo, kako si Madžari in Italijani v Sloveniji delijo milijone evrov in podpirajo nelegitimno oblast, medtem ko so oni še naprej diskriminirani.

Izbris prebivalcev Slovenije
Pripadniki manjšin ABČHMS so od Slovenije dobili le - izbris... Vir: Twitter

Enako velja za Hrvate, Bošnjake, Severne Makedonce, Črnogorce, Albance…

In to kljub temu, da njihove države kot manjšine v svojih ustavah priznavajo tudi slovensko narodno manjšino.

V Sloveniji so še vedno diskriminirani celo Romi, ki so prav tako avtohtona manjšina, a brez svojega poslanca v parlamentu.

V slovenski ustavi so omenjene samo tri narodne skupnosti: Italijani, Madžari in Romi. Vendar Romi nimajo svojega poslanca.

V mednarodnih odnosih pa je, na to so pisci slovenske ustave očitno pozabili, temeljno načelo recipročnost.

Istočasno Slovenci v Italiji, na Madžarskem ali v Avstriji nimajo prav nobenega vnaprej zagotovljenega poslanskega sedeža na nacionalni ravni.

V mednarodnih odnosih pa je, na to so pisci slovenske ustave očitno pozabili, temeljno načelo recipročnost.

Povedano po domače – tako kot ti ravnaš z menoj, bom jaz s teboj.

Slovenija pa si je pri zaščiti manjšin raje izbrala zastarel in nestrokoven pojem »avtohtonosti« in na tej podlagi dala poseben status le dvema manjšinama, ostale pa od svojega nastanka naprej - diskriminira.

In ker je v mednarodnih odnosih temeljno načelo recipročnost, bi morala tudi Slovenija v prihodnje ravnati drugače.

Tako so Slovenijo okupirali Nemci, Italijani, Madžari in Hrvati.
Tako so Slovenijo okupirali Nemci, Italijani, Madžari in Hrvati. Vir: ZRC SAZU, posnetek zaslona

Če tuje države slovenski manjšini ne nudijo posebne zaščite in sedežev v parlamentu, potem bi morala tudi Slovenija v ustavi zaščititi vse manjšine enakopravno, po 61. členu ustave, hkrati pa manjšinska sedeža spremeniti v običajna.

Zelo povedno, in hkrati absurdno je namreč, da poslanca dveh manjšin, katerih matični državi sta v nedavni preteklosti stegovali roke po slovenskem ozemlju in okupirali Slovenijo, danes ponovno pomagata vzdrževati nelegitimen in koruptiven Janšev režim v Sloveniji.

In nato manjšinske pravice zaščititi s posebnim zakonom, ki bi določil enaka pravila za vse, ne pa da imamo sedaj kakofonijo zmedenih rešitev – dve privilegirani manjšini, ki izkoriščata položaj in podpirata Janševo diktaturo v Sloveniji, eno manjšino zaščiteno s »kulturnim sporazumom« in vse ostale, ustavno nezaščitene, čeprav nekatere matične države teh narodov (na primer Hrvaška in Srbija) slovensko manjšino izrecno omenjajo v svojih ustavah.

Ob tem je demokracija sistem, v katerem ima oblast ljudstvo.

V Sloveniji pa imajo pripadniki manjšin, ki že imajo lastne nacionalne države, po sedanjem sistemu neproporcionalno veliko vlogo pri določanju usode slovenske države, ne da bi enak položaj omogočali v njihovih državah živečim Slovencem, kar je nelogično in v škodo Slovenije.

Zelo povedno, in hkrati absurdno je namreč, da poslanca dveh manjšin, katerih matični državi sta v nedavni preteklosti stegovali roke po slovenskem ozemlju in okupirali Slovenijo danes ponovno pomagata vzdrževati nelegitimen in koruptiven Janšev režim v Sloveniji.

Naše delo na Insajder.com z donacijami omogočate bralci.

Delite članek

Imate zanimive informacije? Stopite v stik z našimi novinarji.

Več člankov od avtorja

Najbolj brano od avtorja

Najbolj brano Insajder.com

Ta stran uporablja piškotke. Za več informacij o piškotkih, ki jih uporablja spletna stran, kliknite TUKAJ.

Sprejmi piškotke