Pozno pošiljanje Slovenske vojske v boj proti pandemiji, nov dokaz poraza vladne »strategije cepljenja«

Kako neuspeh predstaviti kot uspeh?

Kako truplo vladnega boja proti nevidnemu sovražniku »našminkati« do te mere, da bi izgledalo dovolj živahno?

Obrambni minister in predsednik NSi ter podpredsednik Janševe vlade Matej Tonin je z zadnjo potezo dokazal, da se v tej disciplini hitro uči od svojega vzornika – predsednika vlade.

Samo ti ne govori, sa si za ljudi. Ukrasti hočeš energetski denar, da bomo jutri še dražje plačevali energijo.

— AvaKrizaj (@AVA82615829) November 12, 2021

»@Slovenskavojska je vedno v službi ljudi! Ob naraščajočih številkah hospitaliziranih bolnikov s #Covid_19 bo na pomoč priskočila  SV. Za podporo zdravstvenemu sistemu bo SV vzpostavila skupine zdrav. osebja, ki bo nudilo pomoč pri zdravljenju & negi pacientov. #vsluzbidomovine!,« je tvitnil in napovedal aktivacijo vojske zaradi naraščajočega števila okužb s covid-19 v Sloveniji.

Vsega štiri skupine z do 5 oseb. Torej največ 20 oseb in seveda nobenega zdravnika naj bi prispevala fašistična @Slovenskavojska.

Istočasno pa zapravlja 780 milijonov € za preplačano orožje, kupljeno celo brez natečajev, ki bi prišli še kako prav za plačilo medicinskih sester https://t.co/nQM4N4HZY0

— Blaž Zgaga (@blaz_zgaga) November 12, 2021

Kar preseneča ni to, da vojska pomaga zdravstvenemu sistemu, pač pa, da se je za to Janševa vlada odločila znova prepozno in očitno zato, ker je pred tem odpovedala na vseh ostalih področjih.

Predvsem je doslej izdala že več strategij cepljenja, za katere pa se je izkazalo, da so bile vse po vrsti - neuspešne.

Celo v sami Slovenski vojski, kjer se številni vojaki niso cepili. Enako velja za pripadnike upravnih struktur.

Za nujno uporabo vojske so se sicer odločili tudi v številnih drugih državah Evrope.

Vendar je bila ta pomoč večinoma potrebna v začetku, ko še ni bilo nikakršnih cepiv.

V zadnjem času je vojsko s postavitvijo poljskih bolnišnic zaradi naraščajočih okužb 1. novembra letos zadolžil tudi ruski predsednik Vladimir Putin.

V nekaterih državah, na primer v ZDA ali Združenem kraljestvu pa vojaki že od začetka pandemije aktivno pomagajo v boju proti pandemiji.

Vse ste spet zamudili, bedaki, val je prišel čez vrh.

— Dr. Hedgehog (@ZoranZGaljevice) November 13, 2021

Januarja leta 2021 je na primer britansko obrambno ministrstvo objavilo, da je boj proti covid-19 postal »največja domača mirnodobna operacija«, v kateri sodeluje več kot 5000 pripadnikov vojske.

Vojaki ne izvajajo samo cepljenja, pač pa pomagajo pri testiranju, transportu medicinske opreme in postavljanju cepilnih centrov. Samo na Škotskem so jih ob pomoči vojske postavili 80, v Walesu pa 90.

Tisoč vojakov so poslali kot pomoč lokalnim oblastem.

Poteza Toninovega obrambnega ministrstva je zato po eni strani zelo pozna, po drugi strani pa kaže, da so odpovedali vsi ostali podsistemi, ki bi morali vzdržati pritisk epidemije.

Tudi v sami Slovenski vojski se ne morejo pohvaliti z uspešnim bojem, saj vladi ni uspelo doseči niti tega, da bi se cepili vsi vojaki.

Evropski center za obvladovanje in preprečevanje bolezni (ECDC) sicer pravkar opozarja, da je Slovenija v EU med desetimi državami, ki so po epidemiološkem stanju najslabše.

Da smo si na jasnem: vsi, ki jih poznam, ki niso cepljeni, navajajo isti razlog za necepljenost in to je nezaupanje v vlado in "strokovno" skupino in njijovo grozilno propagando @JJansaSDS toliko ste naredili za precepljenost

— Nopenope (@Nopenop98655957) November 13, 2021

Slovenija je na evropskem zemljevidu še naprej temnordeča.

Med deset držav, kjer so razmere najbolj skrb vzbujajoče, je ECDC poleg naše države tokrat uvrstil še Belgijo, Bolgarijo, Hrvaško, Češko, Estonijo, Grčijo, Madžarsko, Nizozemsko in Poljsko.

Obenem je dodal, da je četrti val pandemije najhuje prizadel tiste države, kjer je delež cepljenih proti covid-19 nižji – in med njimi je tudi Slovenija.

Slovenija je imela v prvem tednu novembra po podatkih ECDC med 30 zajetimi državami – 27 članicami Evropske unije, Islandijo, Liechtensteinom in Norveško – najvišjo 14-dnevno incidenco na 100.000 prebivalcev, in sicer 1748.

Na drugem mestu je bila Estonija (1698), na tretjem Latvija (1533), nato Litva (1402) in na petem mestu Hrvaška (1394).

Angažiranje vojske v Sloveniji je zato sicer prava, vendar veliko prepozna poteza.

Moč cepiva. Skoraj 90% precepljenost bo Špancem in Portugalcem to zimo omogočila precej normalno življenje s #Covid19. https://t.co/R3MIJalEgN

— Špela Rotar (@SpelaRotar) November 13, 2021

Je zapoznelo priznanje neuspeha, ki je istočasno še toliko bolj problematično tudi zato, ker sedanja vlada doslej ni bila sposobna doseči niti precepljenosti pripadnikov Slovenske vojske, kar v drugih oboroženih silah ni noben resen problem – tam je obveznost cepljenja vojaškega osebja zoper covid-19 večinoma predpisana z zakoni.

V Sloveniji pa je minister za obrambo Matej Tonin po vladnem neuspehu uvajanja pogoja PC na neustrezni zakonski podlagi podpisal navodila za delo za vojake in zaposlene na ministrstvu za obrambo po 1. oktobru, ko naj bi bilo obvezno upoštevanje pogojev PC (preboleli, cepljeni).

Tako bi naj pripadniki Slovenske vojske brez pogoja PC najprej lahko izrabili presežek ur, nato letni dopust, po tem pa bodo lahko šli na čakanje zaradi višje sile.

Na BBC Radio1 pravijo, v UK se epidemija umirja, saj je ta teden 1 potrjen primer na 60 testov, prejšnji teden je to bilo 1 na 50 testov… precepljenost pri njih je ca. 80%.
Pri nas je delež pozitivnih testov 37%(!!!), precepljenost pa…
Vrsta za testiranje in ne za cepljenje!!! pic.twitter.com/heUyXe7arj

— Got a second shot… mix & match (@mfaganel) November 12, 2021

Pri čakanju na delo pa dobivajo tudi nadomestilo plače v višini 50 odstotkov.

Precepljenih pa je le okoli 60 odstotkov vojakov.

In ni nenavadno, da vojska ni sposobna bolje pomagati državi.