REDAKCIJA - KOLOFON (EKIPA)

Registracija edicije: Elektronski časopis INSAJDER je vpisan pri Ministrstvu za kulturo z odločbo št. 006-203/01 pod zaporedno številko 36. Mednarodna serijska številka edicije: ISSN 1408-0990. Odgovorni urednik Igor Mekina.

Milanovićev strel v koleno: »Nikola Tesla ima s Srbijo manj zveze kot Bruce Lee«

Milanovićev strel v koleno: »Nikola Tesla ima s Srbijo manj zveze kot Bruce Lee«Nikola Tesla. Vir: Twitter

Odločitev Hrvaške, da na svoje evrske kovance postavi lik znanstvenika svetovnega slovesa, državljana ZDA in Srba Nikole Tesle je vzbudila veliko vznemirjenja zlasti v Srbiji.

Vse skupaj morda ne bi bilo tako pomembno, če predstavnik Hrvaške ob poudarjanju vezi Tesle s Hrvaško ne bi poskusili popolnoma izničiti vse vezi, ki so Nikolo Teslo povezovale s Srbijo in Jugoslavijo.

Predsednik Hrvaške Zoran Milanović je namreč v zanj značilnem slogu dejal, da ima Nikola Tesla s Srbijo »manj zveze kot Bruce Lee« sicer mojster kung-fuja, ker je bil v »Srbiji dva dni.«

Zoran Milanović. Vir: Posnetek zaslona

Zunanji minister Hrvaške Gordan Grlić Radman pa je v podobni maniri dejal, da celo »ne ve, kakšno zvezo ima Nikola Tesla s Srbijo.«

Toda biografija velikega znanstvenika razkriva, da oba najvišja predstavnika Hrvaške povsem prozorno zavajata in lažeta.

Nikola Tesla se je sicer rodil 10. julija leta 1856 v majhnem kraju Smiljan pri Gospiću (zdaj na Hrvaškem), ki je bil del Avstro-ogrske.

Predsednik države Zoran Milanović je dejal, da ima Nikola Tesla Srbijo »manj zveze kot Bruce Lee« sicer mojster kung-fuja, ker je bil v »Srbiji dva dni.«

Njegov krstni list navaja, da se je rodil po starem koledarju 28. junija in ga je v cerkvi svetega Petra in Pavla krstil pravoslavni duhovnik Toma Oklobdžija.

Ime Nikola je dobil po obeh starih očetih.

Njegov oče je bil srbski pravoslavni duhovnik metropolije v Sremskih Karlovcih, izobraženec, mislec in tudi pisatelj ter pesnik, ki je imel bogato knjižnico.

Mati Đuka, tudi sama hči srbskega pravoslavnega duhovnika, ni obiskovala nobene šole in je namesto obolele in oslepele matere od mladosti vodila vse gospodinjstvo.

Tako ni znala ne brati ne pisati, imela pa je izreden spomin. Pokazala je tudi izumiteljski dar pri izdelavi priročnih priprav v gospodinjstvu in na polju.

Nikolov boter, Jovan Drenovac, je bil stotnik v zaščitniški enoti Vojne krajine.

Nikola je bil drugi sin od petih otrok: starejšega brata Daneta in treh sester - starejši sta bili Angelina in Milka, mlajša pa Marica.

Dane je umrl pri padcu s konja, ko je bilo Nikoli 5 let.

Po navedbah Jovana Dučića, srbskega pesnika, diplomata in akademika je družina Tesla izhajala iz Stare Hercegovine, iz rodu Pilatovcev v današnji nikšićki občini v Črni gori.

V Smiljanu je obiskoval štiriletno osnovno šolo in v Gospiću triletno nižjo realko.

Družina se je leta 1862 preselila v Gospić.

Nikola Tesla
Nikola Tesla. Vir: Wikipedia

Na koncu tretjega razreda nižje realke leta 1870 je Nikola težko zbolel.

Biografija velikega znanstvenika razkriva, da oba najvišja predstavnika Hrvaške povsem prozorno zavajata in lažeta.

Jeseni je odšel v Rakovac pri Karlovcu kjer je obiskoval triletno višjo realko.

Maturiral je 24. julija 1873 v skupini samo sedmih dijakov.

Naslednje leto je njegov rojstni kraj zajela kolera in napadla tudi njega.

Skoraj tri četrtine leta je nihal med življenjem in smrtjo.

Eden od razlogov za premostitev bolezenskih težav je bila očetova obljuba (po tragični smrti njegovega starejšega brata Daneta pri jahanju leta 1861), da bo lahko namesto bogoslužja nadaljeval študij tehnike, ki ga je Nikola nato opravil v avstrijskem Gradcu.

Pozneje je odšel v ZDA, kjer je zaslovel s svojimi izumi.

Najbolj znan je Nikola Tesla po izumih na področju elektrotehnike, magnetizma in radiotehnike, ki so pripeljali do sodobne uporabe električne energije.

Med njegovimi več kot 700 znanstvenimi patenti so najbolj znani izmenični večfazni električni sistemi, navitje, znano kot Teslov transformator, in turbina brez lopatic. Po njegovih načrtih so izdelali tudi prvo hidroelektrarno na reki Niagari v ZDA.

Da »pripada Hrvaški« v Zagrebu dokazujejo predvsem s telegramom iz leta 1936, ko je Nikola Tesla vodji opozicije Vlatku Mačeku v času Kraljevine Jugoslavije poslal telegram, v katerem je napisal, da je »enako ponosen na svoj srbski rod kot svojo hrvaško domovino.«

Besedilo je končal z Živeli Jugoslovani!

Nikola Tesla
Nikola Tesla. Vir: Wikipedia

Pri vsem tem ni dvoma, da je Nikola Tesla želel, da se njegovi posmrtni ostanki odpremijo v Srbijo, v Beograd, in da je na poslednjo pot v New Yorku odšel v spremljavi znane pesmi Tamo daleko.

Tamo daleko (Tam daleč) je srbska pesem, ki je ponarodela, nastala pa je na grškem otoku Krf leta 1916 v spomin na tragičen umik srbske vojske skozi Albanijo med prvo svetovno vojno.

Ne nazadnje, Nikola Tesla je še za časa svojega življenja zelo jasno sporočal, da se ima za Srba.

Zibelka mojih dedov, Kraljevina Srbija … prestolnica Srbov me je pozvala – to je veliko odlikovanje za mene in nič na svetu, v življenju mojem, mi ne bo dražje od tega odlikovanja. Ponosen sem, da sem Srb in na to bom ponosen zmeraj.

»Vsa slava, ki sem jo doživel še posebej v zadnjem času v Londonu in Parizu ni zame nič, to je malenkostno proti vašemu odlikovanju, gospodje. Zibelka mojih dedov, Kraljevina Srbija … prestolnica Srbov me je pozvala – to je veliko odlikovanje za mene in nič na svetu, v življenju mojem, mi ne bo dražje od tega odlikovanja. Ponosen sem, da sem Srb in na to bom ponosen zmeraj,« je dejal ob svojem obisku Beograda.

Ob drugi priložnosti pa je dejal, da upa, da se mu bodo sanje o idejah v dobro vsega človeštva izpolnile.

Nato je pristavil, da mu je najdražja misel, da bodo vsi vedeli, da je to »delo Srba.«

O izgledu lastne valute sicer odloča vsaka država članica, Hrvaška pa bi lahko v območje evra vstopila leta 2023.

Toda ostale članice območja se morajo strinjati z idejnimi rešitvami na denarju.

Na koncu odloča Svet EU v katerem so vse članice evroobmočja.

Vendar v drugih državah območja evra imajo, za razliko Hrvaške, na svojih kovancih simbole, ki niso sporni.

Italija ima na primer na kovancu za 2 EUR portret Danteja Alighierija (avtor Rafael) in na kovancu za 1 EUR risbo Leonarda Da Vincija, ki prikazuje idealna razmerja človeškega telesa.

Hrvaška Kuna in euro
Hrvaške kune in euro. Vir: Twitter

Grčija ima mozaično sceno na kovancu za 2 EUR iz Šparte (tretje stoletje našega štetja), ki prikazuje boginjo Evropo, ki jo je Zevs ugrabil v obliki bika, in kovanec za 1 EUR, ki prikazuje sovo po vzoru starega atenskega kovanca za 4 drahme.

Tudi to je seveda eden od razlogov, zaradi katerih bi tudi druge vlade držav evroobmočja Hrvaški lahko pojasnile, da je s prisvajanjem Nikole Tesle naredila neprimeren korak, ki kvari odnose v regiji in da si naj raje izbere kakšen drug simbol, ki ne bo netil nove spore na Balkanu.

Med evropskimi državami bi se sporu zaradi Tesle radi izognili, toda ti spori niso neznani.

Zaradi podobnega poskusa sedanje Severne Makedonije, da si prisvoji zgodovinsko dediščino Aleksandra in Filipa Makedonskega, je bila ta država zaradi blokade Grčije skoraj tri desetletja v »čakalnici EU.«

Šele ko je Makedonija spremenila ime države in tudi ime letališča v Skopju, ki so ga imenovali »Aleksander Makedonski,« se je lahko včlanila v zvezo NATO.

Toda sedaj jo na poti v EU blokirajo Bolgari, tudi zaradi porekla revolucionarja Goce Delčeva, ki ga imajo tudi Bolgari za svojega, ter samih korenin in imena makedonskega jezika.

Kako se bo spor med Srbijo in Hrvaško končal ostaja nejasno, nek srbski medij pa je zapisal, da je pozitivno vsaj to, da bodo, če uresničijo sporno namero, Hrvati »nosili Teslo vsaj v denarnici, če ga niso že v glavi in v srcu.«

Hrvaška je sicer v prisvajanju, kot kaže tudi primer slovenskega Terana, precej uspešna.

Tudi to je seveda eden od razlogov, zaradi katerih bi tudi druge vlade držav evroobmočja Hrvaški lahko pojasnile, da je s prisvajanjem Nikole Tesle naredila neprimeren korak, ki kvari odnose v regiji in da si naj raje izbere kakšen drug simbol, ki ne bo netil hudo kri in nove spore na Balkanu.

Medtem ko razmišlja o podobi svojih evrskih kovancev bi Hrvaška lahko poskrbela vsaj za to, da v rojstni hiše Nikole Tesle v vasi Smiljan, ki je leta 2006 preurejena v muzej posvečen legendarnemu izumitelju, nikoli ne zmanjka - elektrike.

Naše delo na Insajder.com z donacijami omogočate bralci.

Delite članek

Imate zanimive informacije? Stopite v stik z našimi novinarji.

Več člankov od avtorja

Najbolj brano od avtorja

Najbolj brano Insajder.com

Ta stran uporablja piškotke. Za več informacij o piškotkih, ki jih uporablja spletna stran, kliknite TUKAJ.

Sprejmi piškotke